nova objava prihaja ....

Zaenkrat nimam še nič zanimivega za deltiti z vami, tako da okvirno planiram, naj bi naslednja obširnejša objava pršla konec februarja, ko se bo nabralo kar nekaj ....

Deep Purple Anyone's Daughter

kaj vse pojemo kolesarji

In ne, ne bom razpredal o raznih prehrambenih dodatkih, gelih, energetskih tablicah.... pač o vsem kar se je med in po treningu. Ne, bistvo te objave ni v dokazovanju, da izotonični napitki katere kupimo v prahu niso doping...
Modelom, katerim je vsak prašek sumljiv in te takoj označijo v stilu: "aha kolesarji in vaš doping!!", ko boš šel z vedrom Adhoca proti domu, ne z takimi se mi res ne da ubadat- zaenkrat.

Povod za to bojavo sem dobil nekaj tednov nazaj na faksu, ko sem med odmorom jedel mandarine.
Mimogrede mi pade krhelj na tla, poberem ga, popiham in pojem- no big deal. Ko to opazi moja sošolka sem takoj deležen kratkega a jedernatega predavanja o zdravem prehranjevanju in nevarnosti okužbe z nevemkatero bakterijo katera se je ravno v tistem trenutku po čudnem spletu okoliščin nahajala pred mano in sem jo z padlim krhljem pohrustal....in tako naprej.
Počasi me je začela spominjati na film TU PA TAM, kjer Halim (Igor Bračič-Sadež) na enak način razloži malo bolj zabitemu balkancu Burimu (Martin Janezic ), ka se zgodi z pljunkom, ki ga primaže na tla.... čevelj-podplat-etison-tamala-ropotulca v usta pa to...
No kot sem rekel, kratko predavanje mi je odprlo nova obzorja in duha...bla bla bla.
No saj ne rečem, da ni imela prav, kje pa- deklini dam čisto prav, res tudi sam ne bi šel pobirati sendviča iz pisoarja če mi bi padel tja, ampak za en navaden košček mandarina pa ne bom tako pikolovski. Obenem, draga kolegica, je vsak tvoj čik, ki ga skadiš precej bolj svinjski kot tla unkubatorja :))

No pa da malo prikažem kaj vse kolesarji pojemo na treningih, dirkah....



na sliki je bidon, za tiste, ki ne veste: iz tega se pije tako da z usti objameš.....
nauk dneva- koroško blato ima svojevrsten okus :))

MTB prvič letos... zaradi račne

Kot že naslov pove, sem se danes prvič odpravi malo z MTB-jem na teren. Sicer tega nisem imel na planu, ampak je sila razmer poskrbela, da je bil edino MTB trening danes izvedljiv.

Zjutraj sem se spravil pogledat specialko v kakšnem stanju je, ko opazim da ima račna precej lufta. Ne dvomim, da bi današnji trening še zdržala brez problemov, ampak jaz ne bi bil jaz, če ne bi začel popravljat.
Vzamem dol obroč, poberem zobnike dol, vse tako usrano od svinjarije po cestah, da nič čudnega da se stalno kaj zajebava. Hvala bogu ima Fulcrum (tabolj firma za obroče) res izy patent da razdreš pesto in dobiš račno.
Rečeno storjeno, račna je bila v moji roki, malo WD-ja in takoj je bila čista.
In glej ga vraga, zunanji ležaj je imel precej lufta, sicer še vedno manj, kot isti rang shimanovih pest, "to bo treba menjat" sem reku...
Hopa cupa... račna na kos lesa in "udri po siromaku".
Dvakrat kresnem po "izbijalcu ležajev" in ležaj je zunaj, ozrioma niti ne, v bistvu sem samo razbil ležaj na dva dela. Notranji del z šibrami se je razletel, zunanji del pa je ostal prilepljen v račni.
Malo improvizacije in po par udarcih je bil tudi drugi del zunaj.
Stvar bi se lepo končala, če bi v škatli z raznimi ležaji, dobil rezervnega, ampak ga nisem. Tako je račna do nadaljnjega odprta, v ponedeljk šibam k mojemu ležaji dilerju v Vipavo.


No kot posledica tega, sem na plano privlekel MTB-ja. Klub temu, da par mesecev ni bil v uporabi, se ni prav nič "postaral", menjalniki lepo delajo, zavore tudi... tipi topi. Kaj drugega pa lahko pričakuješ od SRAM-a, vedno pripravljen za akcijo :))

krava se ni nič postarala


Danes se je burja v naših krajih odločila, da bo malo zagrenila življenja v vipavski dolini, tako da je pihala kar konstantno okoli 100kmh. Sicer se pri vožnji v gozdu burje ne čuti v isti meri kot na čisini, tako da sem se raje zadrževal med bukvami in borovci okoliških klancev.
Vmes sem se parkrat odpravil, na odprto pogledat, če še vedno piha... in je, kar konkretno. Po ravnem, si šel z vetrom v hrbet 20-25kmh brez lasnega pogona.
No kot sem že prej omenil, raje sem se skrival po gozdovih in tam vozil po že znanih in tudi neznanih poteh. Okolica izvira Hublja, rimska cesta, obzidana rajda, žapuže.... le nekateri kraji kjer se da pri nas resnično uživati na terenu.
Pri enem izmed spustov srečam Černija, ki je tekel v klanec, kaj je on delal pri nas ne vem lih točno, sam očitno je tip že naspidiran, kot sem ga razumel, je imel ta dan že trening na specialki, pol neki mtb-ja in na koncu še tek v klanec... tipo je res hard. Kaj ne Černi? :))))

Po 2.5h na terenu sem se odpravil domov, sem pa vsaj enkrat dobil na relaciji Ajdovščina - Potoče veter v hrbet, tako da sem se lahko res na izy razpeljal.
Zakaj ni nobene slike z treinga....zato ker se najraje ne ustavljam med furo za slikanje, kot nekateri.


bale bale

za pomiritev živcev po napornem tednu na faxu...