XC Ločnik - Zimski pokal FJK

Dirka Xc Ločnik – pokal FJK

V nedeljo, sem se v okviru priprav na novo sezono udeležil zadnje dirke italijanksega zimskega pokala Furlanije julijske krajine (FJK). Dirka je bila v nam bližnjem Ločniku (Lucinico), kjer že vrsto let prirejajo dirke v sklopu pokala FJK. Proga mi je, glede na letni čas, več kot všeč, saj ni daljših klancev, tako da se nikjer res ne skuriš do maksimuma,kar mi res ni v interesu v tem delu trenažnega obdobja.

Pokala se je v preteklosti udeleževalo kar precej slovenskih tekmovalcev, dirke pokal so bile stalnica mladincev in mladink takratnega kluba MBK Hidria, kjer so več ali manj pometali z konkurenco. Sedaj pa se ta trend spreminja, na dirke občasno hodimo le še Budin, Uršič, jaz…tukaj pa se naštevanje počasi že zaključi. Take dirke bi lahko bile magnet, za slovenske tekmovalce, saj so tako preprosto ampak učinkovito izpeljane, brez zapletov (z sodniki, časomerlici, nagradami….), pri nas Elite in U23 tekmovalcih kateri na takih dirkah tekmujemo kot kategorija Open pa sploh nimamo štatnine!!!, v Italiji je to že skoraj nenapisano pravilo da se kategoriji Open ne računa štartnine. Ob uvrstivi med prvih 3, nekje tudi prvih 5-6, pa te čaka precej velik darilni paket, katerega ne vidiš pogosto na dirkah slovenskega pokala.

Na dirko sem se podal z kolegom iz kluba Izvir Vipava, Lucijanom Premrnom, kateri je za popestritev svojih cestnih trenigov izbral mtb in se občasno odpravi tudi na kakšen mtb vzpon,marathon…Po odpeljani dirki, na kateri je dosegel 2. Mesto med masterji 4, na svoji prvi mtb dirki je bil navdušen in če mu bo koledar cestnih dirk dopuščal kakšen vikend prost, se lahko pojavi še na kakšni mtb dirki za slovenski pokal.

Prihod v Ločnik, ni bil nič kaj vzpodbuden, saj je nad krajem vlekla nizka megla in vse je bilo belo, sicer ne od snega marveč od slane ki je vse pomrznila. Temperatura je kazal nekje okoli 0°C, ampak se je megla dokaj kmalu razkadila in pokazalo se je sonce, katero je začelo taliti slano, tako da se je podlaga začela spreminjati v vlažno, spolzko, lepljivo … Za razliko od ciklokrosistov, kateri so se taisti dan udarili v Kranju, smo mi imeli za čas dirke, prijetnih 11°C in lepo prijetno sončke.

Proga v Ločniku, je letos potekala v obratno smer, kot pred 2 letoma, kot sem tam nazadnje tekmoval, tako da smo po štartno ciljni ravnini najprej naredili 2 zavoja, kateri nato preidejo v krajši kar strm klanček - 20m. Sledi krajša vožnja po travniku in obrat ter kratek spust ter dolga ravnina mimo feed cone na prvi malo bolj tehnični odsek, tehnični predvsem iz tega razloga, ker je posut z kamenjem, katero je bilo mokro je pri vožnji skozi ovnike kar precej drselo. Sledi vožnja skozi gozd, z še enim kratkim strmim klančkom posejanim z korenikami. Od tam pridemo na krajšo ravnico, ki je bila precej vlažna in se je blato res lepilo na gume, od tu zavijemo v gozd kjer je krajši, hiter in srednje tehnično zahteven spust, za katerem sledi kratka “špica” tehnični singeltrack. Od tu sledi še nekaj lepoljivega blata po ravnin do najdaljšega vzpona na dirki, cc 50m, iz katerega preidemo prek spusta v ravninski del proge, z nekaj umetno narejenimi zavoji in šikanami. Pred ciljem se podamo še na zanimiva singlo skozi grmovje, kjer je spet zaradi mokre in skalnate podlage potrebno voziti previdno a obenem hitro. Ob izhodu nas čaka le še zadnji desni zavoj in smo v cilju. Proga je v celoti vozljiva na “tavelki šajbi” pri starih triplah, pri novih duplah pa itak.

Masterji (1,2,3,4,5) so imeli štart ob 10h in so se spopadli z 6 krogov dolgo dirko, tako da so najhitrejši dirkali okoli 50minut. Solovenci smo v tem štartu imeli na štartu samo enega predstavnika- Lucijana Premrna, kateri je na svojem 29’er Scottu, uspešno prehiteval in se na koncu lahko zasluženo veselil drugega mesta med masterji 4.

V drugem štartu, ob 11h, smo se na štartu v minutnih razmakih zapodili na progo, Open, mladinci, ženske, ter v Italji vedno super hitri amaterji.Tu sem imel ob sebi na štartu še klubska kolega Budina, ter “našega italjiana” Alexa. Sam sem na štartu malo zaspal, oziroma niti nisem slišal štartnega znaka, medtem kot sem jaz šele vpenjal nogo v pedal so bili prvi že 10m pred menoj v prvem ovniku. Štart je bil res hiter in kmalu se je v ospredju formirala skupina 4 tekmovalcev, katere sem imel zaradi mojega slabega štarta stalno na 10m, ampak ulovitji jih nikakor nisem mogel. Tako da sem po prvem krogu malo popustil in sem večinoma dirko dolgo 7krogov, oziroma 49minut vozil sam. Dirkal sem za svoje pojme kar dobro, vendar na koncu to ni bilo več kot za 6 mesto. Računal sem mogoče na kakšno mesto višje, ampak sem lahko obenem kar zadovoljen, da sem sploh lahko dirkal v takem tempu slabih 50 minut, glede na dosedanje trenige.

Budin je po nekajletni odsotnosti z dirk tega pokala, spet pokazal da se tudi pozimi lahko dobro pelje in je osvojil 2 mesto čeprav je večino dirke vodil. Alex je bil z dobro vožnjo 4, jaz pa kot sem že omenil 6.

Sedaj sledi obdobje trenigov, povečini brez dirk, če se pa kje pojavi kakšen zanimiv razpis, se pa mogoče udeležim kakšne prireditve.

Lucijanu se zahvaljujem za prevoz in za slike. :))

lep ... pozdrav

NEW Beavis and Butthead Episode Preview 2011

finally, the most stupid couple are coming back :))

John Lee Hooker - The Healer HQ

The Kelly Family...se jih še spomnite?

Nedavno brskanje za kvalitetno glasbo na Youtubu, me je privedlo do benda The Kelly Family.
Le od kje mi je to ime tako znano, kot da bi nekdaj že slišal nekaj o njih... Ni mi dalo miru, tako da sem poslušal par komadov in stvari so bile takoj jasne.
Sredi devetdesetih let, so namreč obvladovali evropsko glasbeno sceno in precej popularni so bili seveda tudi pri nas, kjer so nastopili tudi na stadionu za Bežigradom.
Se spomnim da so dekleta zbirala posterje, sličice in vse mogoče kar se je dalo dobit o njih z revije Bravo. Nam fantom so bili itak brez veze, kaj tam en kup folka poje, da se pol še večji kup folka pod njimi joče... ni se nam zdelo neki preveč zanimivo, pa še kot neki cigani so izgledali.
Družina Kelly kot se je bend imenoval po naše je deloval potem še nekaj let in nato poniknila...a njihova glasba je ostala. Zagrete najstnice so dobile druge idole, v katerih so videle svoje prince na belih konjih. Nekatere so odrasle, druge pač NE.... precej je pa takih ki se v bistvu sramuje da so nekoč poslušali The Kelly Family.
Jaz lahko rečem le to, da sem bil v časi Kelliyev še preveč zabit, da bi dojel, da je njihova glasba vseeno za nekaj stopnic na višjem nivoju kot je bila glasba takratnih njihovih konkurentov...backstreet boys, Caught In The Act...

Od preposlušanja njihovih hitov zadnje dni, mi je najljubši ta:

cestna dirka UE Domžale, ali kako sem blagoslavljal pirhe (svoje)

V soboto 23.4 v času velikonočnih praznikov, sem se udeležil rekreativne cestne dirke v Domžalah. Namesto da bi šel doma na kakšen dolgočasen trening, sem raje prišel na to dirko, da malo raztegnem noge in navijem pulz.
Ker je dirka kratka, vozi se le dobro uro, je že od začetka precej živčnosti, na klance se ga kar konkretno pritisne, stalno je potrebno flikati lastike itd... precej podobno xc tekmi, ko si stalno na pragu.
Štartali smo ob 10h, in že do Doba, kjer je bil leteči štart, je bilo precej živčnosti in prerivanja. Hvalabogu so glavni živci popadali že na prve klančke, tako da smo ostali spredaj tisti, ki se kolikor toliko znamo peljati z ramo ob rami, brez vijuganja. Na štartu nisem bil zadovoljen z počutjem, saj so bile noge nekam težke in jaz brez volje, ampak se je počutje izboljšalo po prvem klančku, noge pa na drugem, ko sem ugotovil, da se v bistvu zelo dobro vrtijo...mogoče še celo preveč.
Na spust proti Rači sem prišel med prvimi, a sem v hitrem levem ovinku spredvidel, da zadnja guma ni za akcijo, tako da sem ta ovinek oddriftal in za las ušel padecu v sveže koprive, pri čemer me je prehitelo kar nekaj tekmovalcev. Na kratki ravnini, ki je sledila sem se jim približal, sledil je hitri desni ovinek iz katerega sem začel šprintati da priključim grupi, ko sem zaslišal le še POK...
Kar naenkrat nisem več poganjal,v trenutku sem bil že s svojimi PIRHI v balanci, desna noga je drsala po asfaltu... Sprva sem mislil, da se mi je le snela ali pa strgala veriga, da se mi je snel pedal.... Zapeljal sem na stran in videl kje je fora, da se ne morem več premikati, z desne noge pa mi je bingljala gonilka z zobniki. Tekmovalci, ki so švigali mimo so kar čudno gledali.
V tistem trenutku nisem vedel ali naj se smejem ali jočem, ker sem bil še vedno nabit z adrenalinom sem nekje v najbolj zapuščenem delu mojih možganov prišel na dan z idejo da hitro nekako popravim in grem naprej. Nato je adrenalin popustil in sem pristal na realnih tleh, da tega le ne bom kar tako popravil in da sledi pešačenje proti Domžalam in DNF na dirki, po tem spoznanju mi je šlo kar na smeh, kako bom obrazložil, zakaj odstop...."hmmm, ja... preveč moči - to bo to".
Obenem sem imel tudi veliko srečo, da nisem s seboj spravil v bližnji potok še koga od sotekmovalcev. Pri bilžnji hiši, sem si sposodil telefon, da sem lahko poklical kolega Kovača, kateri me je prišel iskat do Doba, tako da sem prepešačil le slabe 4km, kar ni ravno nabolj prijetno če si v šprintaricah. Hodil sem ob cesti, po travi, da nisem totalno uničil blokejev, sem pa obenem spet z nogami božal koprive...
Vmes so mimo prišli Energetiki z kombijem, kateri so mi ponudili prevoz, vendar sem ga zavrnil, saj sem imel svojo rešitev že na poti, vseeno hvala Energija teamu, kot tudi hvala prijaznim lokalcem ki so mi posodili telefon.


Doma sem naredil analizo, kaj se je zgodilo in sem prišel do zaključka:
...očitno sem pri zadnjem desnem ovinku, (na cesti je bilo nekaj peska - mogoče še kaj drugega) prerezal zadnjo gumo na treh delih v dolžini od 1cm do 3cm. Skozi največjo luknjo, na desnem robu, predvidevam da je udarila zračnica, katero je potem pri šprintanju razneslo, zato je tudi počilo. Ob tem, se je v trenutku zadnji obroč znižal (padel) za cc 2 cm, ker sem ravno v tistem trenutku pritiskal desno gonilko, je najbrž v najnižji legi vse skupaj "klecnilo" in je bilo dovolj sile da se je stvar zlomila. ?? ....mogoče....??

(čakam vaše komentarje da kaj modrega pribijete na to hipotezo) :))


še slikovna obrazložitev...


predvidevam da je tukaj ven pokukala zračnica in potem jo je razneslo, saj ej bila luknja velika 1x1cm. viden je le en od treh rezov-največji in najglobji. rez je gladek, kar potrjuje, da je bil uporabljen zelo oster predmet :)


zlomljena ERGOMO sredina, zdržala je neskončno Wattov. Zlomila pa se je na delu, kateri bi moral biti po kvaliteti uporabljenega jekla najtrdneši.


veriga na mojem Ficusu, se je tudi konkretno zamotala, a k sreči nisem utrgal še zadnjega menjalnika, le sprednji je postal malo debelejši.

xc Žerible, 17.4.11

Karavana slovenske XC scene, se je 17.4 ustavila v bližini Postojne, na drugi dirki za SLOP na vojaškem poligonu Poček, poleg hirba Žerible, po katerem dirka tudi nosi ime.
Letos so se organizatorji, KK Postojna, odločili da spremenijo, lani ne preveč priljubljeno progo. Dodali so par singelc, nov klanec in najboljši del... super spust po gozdu, zaradi katerega se je splačalo pomatrati in priti na vrh klanca, da si lahko potem par sekund užival v spustu.
Večina proge je sicer ostala ista, vendar so jo ti dodatki precej popestrili, tako da smo bili tekmovalci kar enotnega mnenja, da je letošnja proga res dobra.

en izmed letošnjih novih delov

Proga ki poteka več ali manj po raznih testnih poteh za vojaška vozila je precej tekoča, z nekaj ravninami kjer je pametno voziti v zaveterju, vsebuje tudi dva malo daljša klanca, prvi je precej tehničen in kar zahteven ker se na vrhu še malo poravna in nato spet dvigne, drugi vzpon, pa je dokaj enakomeren, srednje zahteven. Značilnost proge je tudi 20m res strmega klanca ki je nezvozljiv, tako da ga moramo tekmovalci prehoditi, preteči...kakorkoli priti na vrh.
Za to progo je značilen še stalen veter, ki je sicer na nekaterih odsekih v pomoči, medtem ko te na drugih delih zabija "kontra".

del po katerem je sicer letelo, vendar je bil stalno prisoten veter ki te je, če si bil sam kar precej zaviral

Štart dirke smo imeli ob 13h, na štartu sem precej zaostal, ker se je nektarim mladincem precej mudilo in so se zapletli že pred prvim ovinkom, tako da je bilo potrebno skoraj ustaviti. Štartni krog sem tako prevozil na daski, saj sem hotel uloviti priključek z najboljšimi.
Prva dva kroga sem vozil precej zadržano, potem pa sem začel napadati... Priključil sem se par grupam ki sem jih dohitel in sem jih potem tudi na tehničnem peš-klancu prehitel.
Prav za ta klanec, sem si letos rekel, da "imam da ga pretečem" drugače sploh nimam kaj tam iskat, in res, vsak krog sem se prepričal da moram prijeti kolo in ga preteči namesto prehoditi kot lani, ko sem se smilil sam sebi. S tem tekaškim vložkom mi je uspelo prehiteti kar nekaj tekmovalcev ki so bili na tem delu počasnejši.

peš klanec, mrtev pod klancem, še bolj mrtev na vrhu

Nekje na sredi dirke sem se začel približevatu Vogrinu in Cehnerju ki sta bili konstanto cc 100m pred mano. Na hupserjih, spustih ter peš-klancu, sem se jima precej pribiližal, a kaj ko sta po ravnem šla hitreje, potem pa je prišel še klanec kjer sta bila za odtenek boljša tako da se mi jima ni uspelo približati za konkretnejši napad. To se je ponavljalo iz kroga v krog, v zadnjem krogu sem še zadnjič poizkušal vendar ni in ni ratalo tako da sem potem na koncu osvojil 7mesto generalno in tudi v konkureci. Zmagal je Budin, kateri si je končno zaslužil zmago, saj je bil že parkrat povesm pri vrhu pa so ga "tujci" zrinili z najvišje stopničke.
Z svojo vožnjo sem zadovoljen, tudi proga mi je res ustrezala, saj sem se na spustih kar dobro spočil in sem čez hupserje kar letel. Še vedno mi pa manjka, dober štart in držanje ritma v prvih krogih, kjer ponavadi preveč izgubim se moram potem boriti iz ozadja.

sweet hupserčki, tle sem ga pa kar pošteno pohodil

U23 tekmovalci so me malo "razočarali" saj nobenemu ni uspela vidnejša uvrstitev v generalni razvrstitvi, kar priča o dokaj šibki konkurenci med mlajšimi člani. Sicer počakajmo da pride Ferenčak na kakšno dirko, pa bo takoj scena drugačna.
Obenem pa so me res prijetno presenetili nekateri mladinci Završnice in Energije, kateri se trenutno peljejo konkurenčno članom . Sicer res vozijo le 4-5 krogov, venda jih očitno odpeljejo na mrtvo, brez taktiziranja, vseeno potem kakšnega pobere v zadnjih krogih. Ampak, če jim uspe zadržati in v par letih še povečati hitrost, bomo imeli v par letih kar močno člansko kategorijo.


Sedaj sledi dirkaški premor, saj ni na koledarju nobene konkretne dirke, tako da bom ta čas posvetil malo bolj resnim treningom da vsaj malo nadoknadim zaostanke, ter se "upam" na naslednji dirki vrnem že bolj konkurenčen.


še par slik:

Prvi tekmovalni vikend v letošnji sezoni

Vzpon Korada, XC GRIČI

Pretekli vikend se je tudi zame začelo tekmovalno obdobje. V soboto sem nastopil na rekreativnem kolesarskem vzponu na Korado v Brdih, v nedeljo pa na prvi dirki za slovenski pokal v Vrtojbi.
Ker trenutno nisem še v formi, s katero se bi lahko hvalil, sem obe dirki vzel kot dober trening, povrh pa sem v petek zvečer, kot tudi v soboto namesto zgodnjega spanja odšel na "šiht".

V Brdih, na vzponu, sem se kar dobro držal, noge so bile še kar dobre, klanec se mi je letos prvič zdel krajši kot ponavadi, kar se pri meni redko zgodi :) Od štarta smo šli kot grupa 10ih tekmovalcev, nekaj boljših se je nekje na polovici odpeljalo naprej, nekaj slabših je ostala zadaj tako da sem šel do vrha skoraj sam, proti koncu sem pridobil še nekaj mest, par 100m do cilj sem se pripravljal da odšprintam še enega tekmovalca pred sabo, vendar se noge s tem niso preveč strinjale , tako da sem osvojil končno 5. mesto in 1.mesto v kategoriji.
Od konkurence v kategoriji sem se najbolj bal cestaša Rustjo, kateri pa je imel težave z rokami (sicer ne vem kaj rabi roke na klanec-mogoče le za beden izgovor po dirki) in Raam-ovca, Štucina, kateri pa je prišel na štart dikre z 6 urnega nočnega treninga, tako da je bil lih en malo zmatran.

XC GRIČI 11

No v nedeljo pa sem po delovni noči nastopil na prvi dirki slovenkega pokala v Vrtojbi - na Gričih, kot je že znano ime med kolesarsko srenijo pri nas.
Letošnja proga je bila za moje pojme naboljša kombinacija vseh dosedanjih prog, saj je vsebovala en malo daljši klanec, nekaj ravnin, par kratkih šprint klančkov, nekaj singelc, par zavojev po bike parku, ter "za ene" prestrm spust...
Ob tej priliki moram pohvaliti Gulina in klapo iz Deš fleša, za dobro izpeljano dirko.
Uradni napovedovalec Dekleva, je sicer na štartu pribil da imam gotovo ob progi največ navijačic- ne vem na podlagi česa je to sklepal, saj razen svojih staršev nisem opazil nobenega ki bi "izključno zame" navijal... :))


Elite, U23, mladinci in mlajši mladinci smo imeli letos prvič skupaj štart tako da je bila na začetku kar velika gneča, kar pa je za gledalce seveda bolj zanimivo.

Ker pred štartom nisem imel časa za ogled proge, sem to storil kar v prvem krogu, z štarta sem namreč kar konkretno potegnil, na prvi klanec je še letelo, potem pa me je počasi zmanjkalo, tudi glavnina me je ujela in skupaj smo odvozili prvi krog. pomanjkanje počitka ter dobrega treninga se je kar precej poznalo, saj noge nikakor niso zmogle držati viskoge ritma, tako da sem se ustalil v svojem tempu, ter vsaj užival v dirki in se zabaval.

Nekje v drugem krogu, sem na enem izmed spustov med zaviranjem urgal špico na zadnjem obroču, katera se mi je zapletla med zavorni disk, tako da sem moral ustaviti in jo zviti med ostale, da ni motila med vožnjo. V tehnični coni sem imel name zamenjat obroč vendar sem opazil da nov DT teče še vedno naravnost brez ene špice, tako da sem nadaljeval kar

z istim obročem.
Proti koncu mi je šlo vedno bolje, ne vem kaj ja razlog temu, mogoče pokvarjen gel katerega sem napol spil, ampak zanji 4je krogi so bili vedno hitrejši, tako da sem še nekaj tekmovalcev prehitel, če pa si ne bi na začetku nabral takega zaostanka bi se mogoče boril še za kakšno višjo pozicijo.

Dirko sem končal na končnem 13 mestu, nič kaj zavidljiv rezultat, sem pa vsaj užival v dirkanju...

še par slik:

najstrmejši spust, nekaterim je delal težave.... BP

odsek po bike parku

to nedeljo, karavana slovenkega xc pokala seli v okolico Postojne, na dirko za VN Žerbile :)
se vidimo tam...

200km Brevet Koper, 2.4.11

V soboto, 2.4. sem se skupaj z Raam-ovcem Štucinom udeležil 200km breveta v Kopru. Ker sem imel za ta dan na planu daljši vzdržljvostni trening, je prišel ta brevet kot naročen. Zaenkrat še nisem velik pristaš ultra dolgih trenigov, vendar je 200km še nekako sprejemljiva distanca, na kateri lahko še vedno uživam. Uradno se nisem prijavil na ta event, ker še vedno ne razumem bistva, da bi plačeval štartnino za nekaj kjer potem nič ne dobiš, kot da bi si kupil dovoljenje za vožnjo po naših in hrvaških cestah. No, kakorkoli, 170 ljudi je vseeno plačalo prijavnino, nekateri s tem namenom, da izpeljejo še 3 oz 4 podobne prireditve, da bodo potem lahko nastopili na miljon kilometrov, dolgem brevetu nekje v Franciji. Štart je bil ob 8h, oz. par minut kasneje.


Potem pa je kolona kolesarjev krenila proti Črnemu Kalu. In že na prvi klanec so nekateri pokazali, da mislijo te brevet vzeti zelo resno, in so ga,.... do 100km, potem pa so pocrkali. Po prvi kontrolni točki, se nas je oblikovala grupa 20-25 kolesarjev, kateri smo nadaljevali v dokaj tekmovalnem tempu naprej. Nekateri so počasi ugotovili, da ne zdržijo tempa in so popustili in počakali na kolesarje, ki so prišli za nami. Ugotovil sem, da je bilo v naši grupi precej reaktivcev, k se niti spuščati ne znajo, kaj šele da bi vozili v ravni linji, tako da so hvalabogu že na spustih odpadali.
Ker je fer da se menjaš na čelu grupe, sem tudi sam prišel parkrat ne "furngo", a najbolj sem užival na neki cesti proti Labinu, kjer sem vlekel po ravnini ki se je občasno spuščala in ga je na trenutke letelo tudi 70kmh.

ravno s "furnge"- hitrost še zmeraj okol 50kmh

Na naslednjo furngo sem prišel ravno nekje pod vznožjem enega klanca na okol 100km, malo pred drugo kontrolno točko, tako da sem prišel do klanca že kar zdelan in sem ga vzel v svojem ritmu,saj najboljših nisem upal več držati. Tako, da sem prišel na vrh par minut za njimi, ampak ker so se ustavili nakontrolni točki jih nisem izgubil in sem potem z njmi nadaljeval naprej. Do tretje kontrole, ga je kar letelo, pa tudi sonce je kar konkretno žgalo, tako da smo bili na 3, kontrolni točki v Savudriji, že kar lepo pečeni.

polnjenje bidonov v Savudriji, ravno nekje v času kosila

kljub letom je moj Fo(i)cus zdržal BP

Vožnja do Slovenjije je bila bolj ležerna, prečkanje meje in še zadnji klanec na Šmarje. Na klanec nas je prišlo še samo 12 najhitrejših...nekateri so ga ne sredini še bolj pohodili, sam pa sem bil že tok skurjen da sem tukaj vrgel sidro in sem šel svoj tempo do vrha. Na koncu se mi je nabralo okoli 210km, z 33kmh povprečno hitrostjo. Lih zadosti :))


V nedeljo dirkam v Vrtojbi...pridite kaj pogledat in navijat, zna biti zanimivo :))

Kurt Cobain 5.4. 1994 - 5.4.2011

Danes mineva 17 let od prezgodnjega slovesa Kurta Cobaina. Pevec takrat izredno uspešne skupine Nirvana, si je namreč vzel življenje točno na današnji dan 5.4.94 na svojem domu v Seattlu.
Znan je bil kot ne preceč dober kitarist in ne preveč dober pevec, ampak ravno ti dve lastnosti sta dali pečat glasbeni zvrsti Grungu, kateremu je predvsem Nirvana orala ledino.
Zaradi težav v otroštvu in problemov z drogami ni bil nikoli srečen, kar se je odražalo v njegovih besedilih in obnašanju.
Svoj zadnji v celoti izpeljan koncert je imel 27.2.1994 v ljubljanski Hali Tivoli, na naslednjem v Rimu, se je namreč sredi koncerta zgrudil zaradi prevelikega odmerka drog v kombinaciji z alkoholom.
5.4.94 se je odpravil med nesmrtne...

Kurt Donald Cobain

20.2. 1967 – 5.4. 1994

The King, je nekaj let kasneje priredil enega njegovih večjih hitov- Come as you are.

Strokovna ekskurzija Berlin - Praga - Budimpešta

9.marca sem bil primoran zaključiti z pripravami na novo sezono, kajti z faksom smo se odpravili na strokovno ekskurzijo po Evropi. Medtem ko je konkurenca nabirala kilometre, se gonila po klancih in singelcah, sem jaz čepel na avtobusu in postajal vedno bolj tečen.
Razloga za to sta bila najmanj 2, a sem oba odpravil... :))


1. razlog za tečnobo

Prvi razlog je bil ta, da smo stalno zamujali, naš urnik je bil še slabši kot pri firmi Krstić, šofer je grešil izvoze iz avtoceste enega za drugim, grešil v križiščih zato sem jaz stopil na poveljniški most in stvari so se takoj postavile na svoje mesto... zamude so se prepolovile, v Budimpešti smo jo ucvrli kar čez park (čez NO BUS area), ampak ljudstvo na busu je bilo zadovoljno-da so lahko šli čimprej scat :)) Resda smo par križišč prečili kar čez rdečo, ampak v razvitih kulturah se to tolerira...

jaz poveljujem busu, pri tem mi pomagajo- Gozdar, Utrujenjak in Mattaüs Igelkott



2.razlog za tečnobo

Drugi razlog za tečnobo pa je bil v pomanjkanju treninga, rekreacije... aktivnega gibanja nasploh.
Tako da sem se v vseh mestih kjer smo spali, zjutraj podal na krajši tek, do 1h.
V Berlinu sem dokaj hitro spoznal, da če tečeš po aleji Karla Marxa, se skoraj ne moreš izgubiti, pa še precej dolga je (cc5km) tako da je bila ravno dovolj za jutranje razmiganje telesa.

Karl Marx allee

Budimpešta je isti klinac, vsaj kar se tiče dela Pešta, usečeš jo po glavni avenij in si po kar 100km v centru :))

Nekaj sem se premikal še v Pragi in Siofoku na Blatnem jezeru, samo od tam nimam nič dokumentiranega, tako da ne bom nič o tem. Skratka, v desetih dneh ekskurzije mi je uspelo narediti slabih 5h "treninga" kar se je pokazalo za dobro odločitev, saj vidim te dni, ko sem se ponovno usedel na kolo, da so noge izgubile razmeroma malo moči in upam da bom lahko dokaj hitro prišel nazaj "noter".

ITB BERLIN

No ekskurzija je bila seveda strokovne narave, tako da smo bodoči turistični delavci obiskali največji turističi sejem v Evropi, ITB Berlin 11.
V cc 30 halah, (najmanjša je še vedno večja kot največja na gospodarskem taztavišču v Lj) je bil postavljen na ogled takorekoč cel svet. Veliki svetovni igralci na področju turizma so imeli večje razstavne prostore, mali pa majhne...mi Slovenci smo imeli nekaj srednjega.
Mislim da smo se na sejmu dokaj slabo predstavljali, saj smo imeli dokaj nezanimivo točko treh plesalk ki so združevale balet, ritmično gimnastiko in kdove kaj še, obenem so bile oblečene v neke vrste purane, wannabe beneške maske.... čisti nesmisel in nerazločnost kaj so hoteli s tem povedati. Posledično smo imeli bolj malo prometa :))
Pozicionirani smo bili tudi dokaj slabo, saj smo bili obdani z Avstrijo, ki nas konkretno prekaša v predstavitvi svoje ponudbe, ter z Švico, ki je imela za vsak svoj kanton svojo stojnico in mnogo obiskovalcev.... še dobro da je bil poleg nas tudi ubogi Lichenstein, za katerega se skoraj nihče ni zanimal in so se utrujeni obiskovalci posedli na njhovih stolicah.
Očitno mora res naša generacija diplomirati, da se bo kaj spremenilo na bolje na področuju trženja na naše države. :)

Glede razstavljalcev, večina se takoj začene, k tropskim destinacijam, Avstralji, Južni Ameriki, Tajski, raznim otočjem...
A jaz sem jo mahnil k destinacijam kot so: Iran, Iraq, Severna Koreja, Vietnam, Černobil... interesantne destinacije pač :)

Vietnamka mi je nekaj razlagala, a je bila njena angleščina res boga, tako da sem razumel da Američani in Francozi niso zaželjeni v Hanoju :)

Predogled

na olimpijskem stadionu v Berlinu

naj bo to vse zaenkrat... za slike pa se zahvaljujem eni in edini Marjani :), ter Rudifu


seveda je danes 1. april, tako da so nekatere nevedbe neresnične, katere pa, še sam ne vem

Peter Paul & Mary - Blowin in the wind

Februar - 82,9 km...... na dan

V najkrajšem mesecu tega leta, mi je uspelo narediti največ kilometrov do sedaj, povprečno 82,9 na dan.
tako mi je uspelo v 28tih dneh narediti za moje razmere rekordnih 2324km.
(za primerjavo-z avtomobilom sem jih febrarja naredil okol 500)
seveda se imam predvsem za zahvaliti lepemu vremenu, saj sem bil od 28 dni le dva dni na trenažerju.
tako je februarja zneslo dobrih 90ur trenigov...pribiližno 3h na dan.

V začetku meseca sem delal precej na distancah, tako da sem imel prva dva tedna tudi po 600-700km na teden, ko sva skupaj z kolegom Štucinom nabirala kilometre po hrvaški istri. medtem ko sem se zadnja dva tedna bolj posvetil treningu moči, ter tempo vožnjam, kjer se kilometri zaradi večjih hitrosti prej naberejo.
vikende so zaznamovale predvsem skupne runde, ki jih organizira kk izvir iz vipave in so kar dober trening, še posebej ko se pridruži Tratnik, Koren, Bajt ... in še kakšen drugi profi, tako da ga pač moraš na klance držat zraven če nočeš odpasti.

Nekje sredi februarja sem naredil test, iz katerega se je videl napredek pri vožnjah na klanec, saj sem že sedaj sredi pripravljalnega obdobja povečal svoj VAM na določen klanec za nekaj 10m napram lanski formi sredi poletja, ko bi ga moral najbolj leteti.

najbrž se bo komu zdelo to moje nabijanje kilometrov pretirano, ampak, nisem še točno odločen kaj bom letos vozil...zato tudi take distance mogoče pridejo prav :))

sedaj do 9.marca sledijo krajši (2-3h) dolgi treningi z še več poudarka na moči, šprintih, hitrosti na klanec.....in potem 11dni prisilne pavze!!!
tako pač je če ti fakulteta organizira obvezno eksurzijo ravno v času najbolj intenzivnih treningov pred novo sezono, ravno sredi marca. Ko bodo vsi najbolj našpičeni za treninge, bom jaz 11 dni "cingal" nogo, oziroma si žulil rit na sedežu avtobusa na krožni ekskurziji po Nemčiji ter vzhodni Evropi....



Nič, kaj naj rečem, fajn bodite....trenirajte po pameti in upam da se kaj hitro slišimo z zame razveseljujočo novico :))

lp.

nova objava prihaja ....

Zaenkrat nimam še nič zanimivega za deltiti z vami, tako da okvirno planiram, naj bi naslednja obširnejša objava pršla konec februarja, ko se bo nabralo kar nekaj ....

Deep Purple Anyone's Daughter

kaj vse pojemo kolesarji

In ne, ne bom razpredal o raznih prehrambenih dodatkih, gelih, energetskih tablicah.... pač o vsem kar se je med in po treningu. Ne, bistvo te objave ni v dokazovanju, da izotonični napitki katere kupimo v prahu niso doping...
Modelom, katerim je vsak prašek sumljiv in te takoj označijo v stilu: "aha kolesarji in vaš doping!!", ko boš šel z vedrom Adhoca proti domu, ne z takimi se mi res ne da ubadat- zaenkrat.

Povod za to bojavo sem dobil nekaj tednov nazaj na faksu, ko sem med odmorom jedel mandarine.
Mimogrede mi pade krhelj na tla, poberem ga, popiham in pojem- no big deal. Ko to opazi moja sošolka sem takoj deležen kratkega a jedernatega predavanja o zdravem prehranjevanju in nevarnosti okužbe z nevemkatero bakterijo katera se je ravno v tistem trenutku po čudnem spletu okoliščin nahajala pred mano in sem jo z padlim krhljem pohrustal....in tako naprej.
Počasi me je začela spominjati na film TU PA TAM, kjer Halim (Igor Bračič-Sadež) na enak način razloži malo bolj zabitemu balkancu Burimu (Martin Janezic ), ka se zgodi z pljunkom, ki ga primaže na tla.... čevelj-podplat-etison-tamala-ropotulca v usta pa to...
No kot sem rekel, kratko predavanje mi je odprlo nova obzorja in duha...bla bla bla.
No saj ne rečem, da ni imela prav, kje pa- deklini dam čisto prav, res tudi sam ne bi šel pobirati sendviča iz pisoarja če mi bi padel tja, ampak za en navaden košček mandarina pa ne bom tako pikolovski. Obenem, draga kolegica, je vsak tvoj čik, ki ga skadiš precej bolj svinjski kot tla unkubatorja :))

No pa da malo prikažem kaj vse kolesarji pojemo na treningih, dirkah....



na sliki je bidon, za tiste, ki ne veste: iz tega se pije tako da z usti objameš.....
nauk dneva- koroško blato ima svojevrsten okus :))

MTB prvič letos... zaradi račne

Kot že naslov pove, sem se danes prvič odpravi malo z MTB-jem na teren. Sicer tega nisem imel na planu, ampak je sila razmer poskrbela, da je bil edino MTB trening danes izvedljiv.

Zjutraj sem se spravil pogledat specialko v kakšnem stanju je, ko opazim da ima račna precej lufta. Ne dvomim, da bi današnji trening še zdržala brez problemov, ampak jaz ne bi bil jaz, če ne bi začel popravljat.
Vzamem dol obroč, poberem zobnike dol, vse tako usrano od svinjarije po cestah, da nič čudnega da se stalno kaj zajebava. Hvala bogu ima Fulcrum (tabolj firma za obroče) res izy patent da razdreš pesto in dobiš račno.
Rečeno storjeno, račna je bila v moji roki, malo WD-ja in takoj je bila čista.
In glej ga vraga, zunanji ležaj je imel precej lufta, sicer še vedno manj, kot isti rang shimanovih pest, "to bo treba menjat" sem reku...
Hopa cupa... račna na kos lesa in "udri po siromaku".
Dvakrat kresnem po "izbijalcu ležajev" in ležaj je zunaj, ozrioma niti ne, v bistvu sem samo razbil ležaj na dva dela. Notranji del z šibrami se je razletel, zunanji del pa je ostal prilepljen v račni.
Malo improvizacije in po par udarcih je bil tudi drugi del zunaj.
Stvar bi se lepo končala, če bi v škatli z raznimi ležaji, dobil rezervnega, ampak ga nisem. Tako je račna do nadaljnjega odprta, v ponedeljk šibam k mojemu ležaji dilerju v Vipavo.


No kot posledica tega, sem na plano privlekel MTB-ja. Klub temu, da par mesecev ni bil v uporabi, se ni prav nič "postaral", menjalniki lepo delajo, zavore tudi... tipi topi. Kaj drugega pa lahko pričakuješ od SRAM-a, vedno pripravljen za akcijo :))

krava se ni nič postarala


Danes se je burja v naših krajih odločila, da bo malo zagrenila življenja v vipavski dolini, tako da je pihala kar konstantno okoli 100kmh. Sicer se pri vožnji v gozdu burje ne čuti v isti meri kot na čisini, tako da sem se raje zadrževal med bukvami in borovci okoliških klancev.
Vmes sem se parkrat odpravil, na odprto pogledat, če še vedno piha... in je, kar konkretno. Po ravnem, si šel z vetrom v hrbet 20-25kmh brez lasnega pogona.
No kot sem že prej omenil, raje sem se skrival po gozdovih in tam vozil po že znanih in tudi neznanih poteh. Okolica izvira Hublja, rimska cesta, obzidana rajda, žapuže.... le nekateri kraji kjer se da pri nas resnično uživati na terenu.
Pri enem izmed spustov srečam Černija, ki je tekel v klanec, kaj je on delal pri nas ne vem lih točno, sam očitno je tip že naspidiran, kot sem ga razumel, je imel ta dan že trening na specialki, pol neki mtb-ja in na koncu še tek v klanec... tipo je res hard. Kaj ne Černi? :))))

Po 2.5h na terenu sem se odpravil domov, sem pa vsaj enkrat dobil na relaciji Ajdovščina - Potoče veter v hrbet, tako da sem se lahko res na izy razpeljal.
Zakaj ni nobene slike z treinga....zato ker se najraje ne ustavljam med furo za slikanje, kot nekateri.


bale bale

za pomiritev živcev po napornem tednu na faxu...

Bacila je sve niz rijeku

Djordje Balasevic: Odjebi JNA

KOLEDAR SEZONE 2011

"Če dolgo pada dež, prlezejo iz zemlje gliste... "

Tako pravi naš kantavtor Iztok Mlakar, ampak v moje primeru bom ta verz priredi....če dolgo pada dež pridejo na dan koledarji dirk za sezono 2011 :))

Se pravi, na plan so prišli koledarji raznih, nacionalnih, mednarodnih, mednacionalnih, regijskih...pokalov.
Tako da sem se spravil in malo pregledal sceno in se okvirno odločil, kaj bom vozil v prihajajoči sezoni.

Mislim da se bo moja sezona začela šele v začetku aprila, zaradi 14dnevne odsotnosti sredi marca.
Potem od aprila pa do konca septembra bo več al manj vsak vikend razerviran za kakšno dirko.




Moj trenutni koledar obsega cc 25 dirk, od tega...
- 18 MTB dirk....(xc + maraton + vzponi)
- 4 cestnih dirk ... (letos bom poizkušal več tekmovati tudi na cesti)
- ostalo pa recimo da bo kakšen kronometer, vzpon, kakšna lokalna dirka...
- od tega upam da izpeljem 4 državna prvenstva v različnih disciplinah

- če bo čas dovoljeval, se bom poizkušal udeležiti tudi kakšnega triatlona,duatlona, gorskega teka in seveda... malega ljubljanskega maratona :)

mislim da bo vseeno kar pestro.


LP. L

moje spremljanje F1, zanimivi dogodki v F1

Pozdravljeni

Z današnjo objavo, se bom oddaljil od kolesarstva in bom prešel na dirkanje na štirih kolesih, k formuli 1.
Dirkanje na najvišjem nivoju, kjer so za dober uspeh ravno tako kot pri kolesarstvu zelo pomembni dejavniki kot so vzdžljivost, moč, pravilna prehrana, odrekanja...

F1 spremljam od leta 1997, zadnja leta sicer bolj malo, ker gre itak vse nekam... zaradi precej zgrešene politike "tavelikega" Bernia.
Obenem pa sem že kar nekaj let skoraj vsako nedeljo na mojih xc dirkah, tako da ogledi f1 dirk neposredno po TV niso več mogoči.
Moja najbolj "produktivna" leta za spremljanje in filozofiranje o vsem mogočem glede F1 so bila od leta 1999 pa do 2006, ko se je upokojil Šumi, za katerega sem pač navijal. (njegovo sedanje sodelovanje v karavani me ne gane, še posebej ker vozi napačen dirkalnik)
V obdobju od 99-06 sem spremljal malodane vsako dirko, vstajanje ob 3h zjutraj vsako leto v začetku marca za ogled VN Avstralije je bila mala malica.
Poznal sem vse dirkače, ekipe, dirkališča, rezultate...

Obenem sem se začel tudi zanimati za zgodovino tega športa, prebral sem kar nekaj knjig katere opisujejo začetke tega športa, njene junake, vzpone in padce, legende med proizvajalci...

Kot sem že prej omenil, trenutno ne spremljam več dirk tako zavzeto kot nekdaj, posledično zaradi res nezanimivega dirkanja, neumne politike Ecclestona, dirkačev ki samo taktizirajo...
Se pa trenutno bolj posvečam iskanju zanimivih dogodkov v zgodovini Formule 1.
...trčenja z namenom osvojitve naslova, menjava dikrlanikov med dirkači, afere z pnevmatikami, odnosi med dirkači...



tako da kar tukaj prilagam par "zanimivih" slik.
Za občasnega spremljevalca najhtrejčega cirkusa, se slike ne bodo zdele nič posebnega, Šumi pač vozi moder dirkalnik...
Ampak, kdo mi zna povedati v čem je trik teh slik?

Sam poznam odgovore, vi pa kar pod komentarje povejte vaša razmišljanja... :))


Slika 1:




Slika 2:




pa lep pozdrav...

L


odgovor.... slika je iz decembra, 1994, Estoril- prva testiranja za prihajajočo sezono

V ravnokar končani sezoni 1994, je Benetton uporabljal Fordove V8 motorje, ampak za naslednjo sezono so sklenili pogodbo z Renaultom za oskrbo z motorji, katere pa je že v sezoni 1994 uporabljala "sestrska" ekipa Ligier, tako da je bilo potrebnih le nekaj dogovarjanj in Michael Schumacher je lahko testiral V10 Renaultov motor na prvih testiranjih za prihajajočo sezono, že nekaj dni zatem, ko je v Adelaidi postal prvič svetovni prvak, kjer je vozil še Fordovega V8.

Baje da je novo leto...

OK, srečno in zdravo MMXI...

po nekaj mesecih sem spet nazaj.

Zaradi pomanjkanja časa zaradi šolskih obveznosti, sem začel sredi novembra trenirati tudi ponoči, odpravim se pozno popoldne domov pa pridem enkrat ko kokoši že lepo spijo.
Ugotovil sem tudi da je vožnja ponoči čisto nek drug užitek, ceste se spremenijio, čas hitreje mine, noge so stalno dobre, avtomobile prej opaziš...edini problem je, ker ne veš če oni tebe ??
Tako da sem se kar konkretno opremil za nočne trenige, z dvema led svetilkama na prednjem delu kolesa, eno zadaj. Kolo in čelado sem prelepil z odsevnimi trakovi,tako da ni da ni...


Prijelo me je da malo opišem, kako sem treniral v teh prazničnih dneh, katere sem izkoristil za neke vrste priprav.
Naredil sem si namreč plan 10ih dni, od 24.12. do 2.1.11
Ker mi je vreme služilo, sem opravil treninge tako kot sem si zamislil.

24.12....nočni trening. Skočil do Solkana in na Banjšice, tam sem zaradi goste megle raje obrnil, saj res nisem imel več pojma kje sem, tako da sem skočil še do Ravnice in nazaj domov. Ura je pokazala dobre 4h in 104km...

25.12...božič sem preživel na trenažerju...samo 2h, in 30min teka zvečer.

26.12.... trening po bližnjih italijanskih krajih, skupaj z Budinom in Polono, sem naredil slabe dobre 3 urce. trening ni bil pretirano intenziven ker je zeblo, pa tudi malo sem se šparal za prihajajoči teden.

27.12...9.30. štart iz Vrtejbe, Budin, Breški, Tanja,Uršič in jaz smo skočili do Gradeža. Trasa je dokaj ravninska ampak je bilo kar vetrovno, za nazaj je malo bolj letelo. Iz Manfalocna smo skočili do Trsta in tam preko enega hupserja na povezovalno cesto do Kontovela. Lep klanec, hitrost okoli 20kmh... za uživat. Potem še vožnja do Gorice in konec.
skupaj dobrih 5h in 155km.

28.12...spet 9.30 iz Vrtejbe, ista ekipa edino še Lufro se nam je pridružil. Šli pa smo proti Čedadu pole gor na Brda, par klančkov lih za pljuča razluftat. Ker je zmanjkalo idej kam it,smo šli do čez Preserje v Branik, pol do Gradiške, še mal naokol in je spet naneslo... 5h in 145km...

29.12... malo težji trening z nekaj ponavljanji na lokalno znan klanec Železna vrata + 3.5 vzdržljivosti na koncu. Tako da je zneslo dobrih 105km in 4.5 h. Energije še vedno na pretek, tako da sem zvečer šibal v Kranjsko Goro,kjer smo ga zvečer še "srali" do 3h.

30.12.... day off... v Kranjski se budimo po 3h spanja in gremo na smučišče postavljat progo in zaščitne ograje za tekmo mlajših kategorij v veleslalomu za notranjski pokal.
Ta dan kolesa ni bilo, je bil pa zato fitnes na -5 stopinj z količki ki so svinjsko težki + treniranje vzdržljivosti brez spanca.
zvečer se usedem na trenažerja za slabo urco, samo za noge pretegnit in da ne zaspim.

31.12... spet malo težji trening, kot je v navadi sem spet za silvestrovo opravil en malo daljši trening. šel sem do čez Rebrnice do Postojne, Knežak, Il. Bistrica, Kozina, Trst, Gorica, Ajdovščina... tako da je ratalo 8h na kolesu in 210km... se pa nisem vmes niti enkrat ustavil,takoda sedaj vem da se da narediti tudi 8h brez problema....
zvečer sem bil že mmalo zmatran, zato sem si privoščil spanje že ob 10h, če ne bi gotovo teral po konci do naslednjega jutra in pol kar direkt na trening.

1.1.11... malo vrtenja na izy...slabe 2h in 50km

2.1...še zadnji močnejši trening tega cikla.... spet ponovitve na klanec Železna vrata, potem še nekaj klanecv po krasu in bližnji italiji ter vožnja domov v kontra burjo (70kmh) tako da je bila že vsaka ravnina postavljena pokonci. zaradi vetra je bila tudi povprečna nizka, in samo 100km v dobrih 4urah.

10dni 1010km 40h

no to je bilo to.
10 dnevne priprave doma so se odčično iztekle, sedaj pa najprej malo pavze potem pa spet intenzivnejša akcija.

do takrat pa lepo se imejte.