MTB prvič letos... zaradi račne

Kot že naslov pove, sem se danes prvič odpravi malo z MTB-jem na teren. Sicer tega nisem imel na planu, ampak je sila razmer poskrbela, da je bil edino MTB trening danes izvedljiv.

Zjutraj sem se spravil pogledat specialko v kakšnem stanju je, ko opazim da ima račna precej lufta. Ne dvomim, da bi današnji trening še zdržala brez problemov, ampak jaz ne bi bil jaz, če ne bi začel popravljat.
Vzamem dol obroč, poberem zobnike dol, vse tako usrano od svinjarije po cestah, da nič čudnega da se stalno kaj zajebava. Hvala bogu ima Fulcrum (tabolj firma za obroče) res izy patent da razdreš pesto in dobiš račno.
Rečeno storjeno, račna je bila v moji roki, malo WD-ja in takoj je bila čista.
In glej ga vraga, zunanji ležaj je imel precej lufta, sicer še vedno manj, kot isti rang shimanovih pest, "to bo treba menjat" sem reku...
Hopa cupa... račna na kos lesa in "udri po siromaku".
Dvakrat kresnem po "izbijalcu ležajev" in ležaj je zunaj, ozrioma niti ne, v bistvu sem samo razbil ležaj na dva dela. Notranji del z šibrami se je razletel, zunanji del pa je ostal prilepljen v račni.
Malo improvizacije in po par udarcih je bil tudi drugi del zunaj.
Stvar bi se lepo končala, če bi v škatli z raznimi ležaji, dobil rezervnega, ampak ga nisem. Tako je račna do nadaljnjega odprta, v ponedeljk šibam k mojemu ležaji dilerju v Vipavo.


No kot posledica tega, sem na plano privlekel MTB-ja. Klub temu, da par mesecev ni bil v uporabi, se ni prav nič "postaral", menjalniki lepo delajo, zavore tudi... tipi topi. Kaj drugega pa lahko pričakuješ od SRAM-a, vedno pripravljen za akcijo :))

krava se ni nič postarala


Danes se je burja v naših krajih odločila, da bo malo zagrenila življenja v vipavski dolini, tako da je pihala kar konstantno okoli 100kmh. Sicer se pri vožnji v gozdu burje ne čuti v isti meri kot na čisini, tako da sem se raje zadrževal med bukvami in borovci okoliških klancev.
Vmes sem se parkrat odpravil, na odprto pogledat, če še vedno piha... in je, kar konkretno. Po ravnem, si šel z vetrom v hrbet 20-25kmh brez lasnega pogona.
No kot sem že prej omenil, raje sem se skrival po gozdovih in tam vozil po že znanih in tudi neznanih poteh. Okolica izvira Hublja, rimska cesta, obzidana rajda, žapuže.... le nekateri kraji kjer se da pri nas resnično uživati na terenu.
Pri enem izmed spustov srečam Černija, ki je tekel v klanec, kaj je on delal pri nas ne vem lih točno, sam očitno je tip že naspidiran, kot sem ga razumel, je imel ta dan že trening na specialki, pol neki mtb-ja in na koncu še tek v klanec... tipo je res hard. Kaj ne Černi? :))))

Po 2.5h na terenu sem se odpravil domov, sem pa vsaj enkrat dobil na relaciji Ajdovščina - Potoče veter v hrbet, tako da sem se lahko res na izy razpeljal.
Zakaj ni nobene slike z treinga....zato ker se najraje ne ustavljam med furo za slikanje, kot nekateri.


bale bale