cestna dirka UE Domžale, ali kako sem blagoslavljal pirhe (svoje)

V soboto 23.4 v času velikonočnih praznikov, sem se udeležil rekreativne cestne dirke v Domžalah. Namesto da bi šel doma na kakšen dolgočasen trening, sem raje prišel na to dirko, da malo raztegnem noge in navijem pulz.
Ker je dirka kratka, vozi se le dobro uro, je že od začetka precej živčnosti, na klance se ga kar konkretno pritisne, stalno je potrebno flikati lastike itd... precej podobno xc tekmi, ko si stalno na pragu.
Štartali smo ob 10h, in že do Doba, kjer je bil leteči štart, je bilo precej živčnosti in prerivanja. Hvalabogu so glavni živci popadali že na prve klančke, tako da smo ostali spredaj tisti, ki se kolikor toliko znamo peljati z ramo ob rami, brez vijuganja. Na štartu nisem bil zadovoljen z počutjem, saj so bile noge nekam težke in jaz brez volje, ampak se je počutje izboljšalo po prvem klančku, noge pa na drugem, ko sem ugotovil, da se v bistvu zelo dobro vrtijo...mogoče še celo preveč.
Na spust proti Rači sem prišel med prvimi, a sem v hitrem levem ovinku spredvidel, da zadnja guma ni za akcijo, tako da sem ta ovinek oddriftal in za las ušel padecu v sveže koprive, pri čemer me je prehitelo kar nekaj tekmovalcev. Na kratki ravnini, ki je sledila sem se jim približal, sledil je hitri desni ovinek iz katerega sem začel šprintati da priključim grupi, ko sem zaslišal le še POK...
Kar naenkrat nisem več poganjal,v trenutku sem bil že s svojimi PIRHI v balanci, desna noga je drsala po asfaltu... Sprva sem mislil, da se mi je le snela ali pa strgala veriga, da se mi je snel pedal.... Zapeljal sem na stran in videl kje je fora, da se ne morem več premikati, z desne noge pa mi je bingljala gonilka z zobniki. Tekmovalci, ki so švigali mimo so kar čudno gledali.
V tistem trenutku nisem vedel ali naj se smejem ali jočem, ker sem bil še vedno nabit z adrenalinom sem nekje v najbolj zapuščenem delu mojih možganov prišel na dan z idejo da hitro nekako popravim in grem naprej. Nato je adrenalin popustil in sem pristal na realnih tleh, da tega le ne bom kar tako popravil in da sledi pešačenje proti Domžalam in DNF na dirki, po tem spoznanju mi je šlo kar na smeh, kako bom obrazložil, zakaj odstop...."hmmm, ja... preveč moči - to bo to".
Obenem sem imel tudi veliko srečo, da nisem s seboj spravil v bližnji potok še koga od sotekmovalcev. Pri bilžnji hiši, sem si sposodil telefon, da sem lahko poklical kolega Kovača, kateri me je prišel iskat do Doba, tako da sem prepešačil le slabe 4km, kar ni ravno nabolj prijetno če si v šprintaricah. Hodil sem ob cesti, po travi, da nisem totalno uničil blokejev, sem pa obenem spet z nogami božal koprive...
Vmes so mimo prišli Energetiki z kombijem, kateri so mi ponudili prevoz, vendar sem ga zavrnil, saj sem imel svojo rešitev že na poti, vseeno hvala Energija teamu, kot tudi hvala prijaznim lokalcem ki so mi posodili telefon.


Doma sem naredil analizo, kaj se je zgodilo in sem prišel do zaključka:
...očitno sem pri zadnjem desnem ovinku, (na cesti je bilo nekaj peska - mogoče še kaj drugega) prerezal zadnjo gumo na treh delih v dolžini od 1cm do 3cm. Skozi največjo luknjo, na desnem robu, predvidevam da je udarila zračnica, katero je potem pri šprintanju razneslo, zato je tudi počilo. Ob tem, se je v trenutku zadnji obroč znižal (padel) za cc 2 cm, ker sem ravno v tistem trenutku pritiskal desno gonilko, je najbrž v najnižji legi vse skupaj "klecnilo" in je bilo dovolj sile da se je stvar zlomila. ?? ....mogoče....??

(čakam vaše komentarje da kaj modrega pribijete na to hipotezo) :))


še slikovna obrazložitev...


predvidevam da je tukaj ven pokukala zračnica in potem jo je razneslo, saj ej bila luknja velika 1x1cm. viden je le en od treh rezov-največji in najglobji. rez je gladek, kar potrjuje, da je bil uporabljen zelo oster predmet :)


zlomljena ERGOMO sredina, zdržala je neskončno Wattov. Zlomila pa se je na delu, kateri bi moral biti po kvaliteti uporabljenega jekla najtrdneši.


veriga na mojem Ficusu, se je tudi konkretno zamotala, a k sreči nisem utrgal še zadnjega menjalnika, le sprednji je postal malo debelejši.

xc Žerible, 17.4.11

Karavana slovenske XC scene, se je 17.4 ustavila v bližini Postojne, na drugi dirki za SLOP na vojaškem poligonu Poček, poleg hirba Žerible, po katerem dirka tudi nosi ime.
Letos so se organizatorji, KK Postojna, odločili da spremenijo, lani ne preveč priljubljeno progo. Dodali so par singelc, nov klanec in najboljši del... super spust po gozdu, zaradi katerega se je splačalo pomatrati in priti na vrh klanca, da si lahko potem par sekund užival v spustu.
Večina proge je sicer ostala ista, vendar so jo ti dodatki precej popestrili, tako da smo bili tekmovalci kar enotnega mnenja, da je letošnja proga res dobra.

en izmed letošnjih novih delov

Proga ki poteka več ali manj po raznih testnih poteh za vojaška vozila je precej tekoča, z nekaj ravninami kjer je pametno voziti v zaveterju, vsebuje tudi dva malo daljša klanca, prvi je precej tehničen in kar zahteven ker se na vrhu še malo poravna in nato spet dvigne, drugi vzpon, pa je dokaj enakomeren, srednje zahteven. Značilnost proge je tudi 20m res strmega klanca ki je nezvozljiv, tako da ga moramo tekmovalci prehoditi, preteči...kakorkoli priti na vrh.
Za to progo je značilen še stalen veter, ki je sicer na nekaterih odsekih v pomoči, medtem ko te na drugih delih zabija "kontra".

del po katerem je sicer letelo, vendar je bil stalno prisoten veter ki te je, če si bil sam kar precej zaviral

Štart dirke smo imeli ob 13h, na štartu sem precej zaostal, ker se je nektarim mladincem precej mudilo in so se zapletli že pred prvim ovinkom, tako da je bilo potrebno skoraj ustaviti. Štartni krog sem tako prevozil na daski, saj sem hotel uloviti priključek z najboljšimi.
Prva dva kroga sem vozil precej zadržano, potem pa sem začel napadati... Priključil sem se par grupam ki sem jih dohitel in sem jih potem tudi na tehničnem peš-klancu prehitel.
Prav za ta klanec, sem si letos rekel, da "imam da ga pretečem" drugače sploh nimam kaj tam iskat, in res, vsak krog sem se prepričal da moram prijeti kolo in ga preteči namesto prehoditi kot lani, ko sem se smilil sam sebi. S tem tekaškim vložkom mi je uspelo prehiteti kar nekaj tekmovalcev ki so bili na tem delu počasnejši.

peš klanec, mrtev pod klancem, še bolj mrtev na vrhu

Nekje na sredi dirke sem se začel približevatu Vogrinu in Cehnerju ki sta bili konstanto cc 100m pred mano. Na hupserjih, spustih ter peš-klancu, sem se jima precej pribiližal, a kaj ko sta po ravnem šla hitreje, potem pa je prišel še klanec kjer sta bila za odtenek boljša tako da se mi jima ni uspelo približati za konkretnejši napad. To se je ponavljalo iz kroga v krog, v zadnjem krogu sem še zadnjič poizkušal vendar ni in ni ratalo tako da sem potem na koncu osvojil 7mesto generalno in tudi v konkureci. Zmagal je Budin, kateri si je končno zaslužil zmago, saj je bil že parkrat povesm pri vrhu pa so ga "tujci" zrinili z najvišje stopničke.
Z svojo vožnjo sem zadovoljen, tudi proga mi je res ustrezala, saj sem se na spustih kar dobro spočil in sem čez hupserje kar letel. Še vedno mi pa manjka, dober štart in držanje ritma v prvih krogih, kjer ponavadi preveč izgubim se moram potem boriti iz ozadja.

sweet hupserčki, tle sem ga pa kar pošteno pohodil

U23 tekmovalci so me malo "razočarali" saj nobenemu ni uspela vidnejša uvrstitev v generalni razvrstitvi, kar priča o dokaj šibki konkurenci med mlajšimi člani. Sicer počakajmo da pride Ferenčak na kakšno dirko, pa bo takoj scena drugačna.
Obenem pa so me res prijetno presenetili nekateri mladinci Završnice in Energije, kateri se trenutno peljejo konkurenčno članom . Sicer res vozijo le 4-5 krogov, venda jih očitno odpeljejo na mrtvo, brez taktiziranja, vseeno potem kakšnega pobere v zadnjih krogih. Ampak, če jim uspe zadržati in v par letih še povečati hitrost, bomo imeli v par letih kar močno člansko kategorijo.


Sedaj sledi dirkaški premor, saj ni na koledarju nobene konkretne dirke, tako da bom ta čas posvetil malo bolj resnim treningom da vsaj malo nadoknadim zaostanke, ter se "upam" na naslednji dirki vrnem že bolj konkurenčen.


še par slik:

Prvi tekmovalni vikend v letošnji sezoni

Vzpon Korada, XC GRIČI

Pretekli vikend se je tudi zame začelo tekmovalno obdobje. V soboto sem nastopil na rekreativnem kolesarskem vzponu na Korado v Brdih, v nedeljo pa na prvi dirki za slovenski pokal v Vrtojbi.
Ker trenutno nisem še v formi, s katero se bi lahko hvalil, sem obe dirki vzel kot dober trening, povrh pa sem v petek zvečer, kot tudi v soboto namesto zgodnjega spanja odšel na "šiht".

V Brdih, na vzponu, sem se kar dobro držal, noge so bile še kar dobre, klanec se mi je letos prvič zdel krajši kot ponavadi, kar se pri meni redko zgodi :) Od štarta smo šli kot grupa 10ih tekmovalcev, nekaj boljših se je nekje na polovici odpeljalo naprej, nekaj slabših je ostala zadaj tako da sem šel do vrha skoraj sam, proti koncu sem pridobil še nekaj mest, par 100m do cilj sem se pripravljal da odšprintam še enega tekmovalca pred sabo, vendar se noge s tem niso preveč strinjale , tako da sem osvojil končno 5. mesto in 1.mesto v kategoriji.
Od konkurence v kategoriji sem se najbolj bal cestaša Rustjo, kateri pa je imel težave z rokami (sicer ne vem kaj rabi roke na klanec-mogoče le za beden izgovor po dirki) in Raam-ovca, Štucina, kateri pa je prišel na štart dikre z 6 urnega nočnega treninga, tako da je bil lih en malo zmatran.

XC GRIČI 11

No v nedeljo pa sem po delovni noči nastopil na prvi dirki slovenkega pokala v Vrtojbi - na Gričih, kot je že znano ime med kolesarsko srenijo pri nas.
Letošnja proga je bila za moje pojme naboljša kombinacija vseh dosedanjih prog, saj je vsebovala en malo daljši klanec, nekaj ravnin, par kratkih šprint klančkov, nekaj singelc, par zavojev po bike parku, ter "za ene" prestrm spust...
Ob tej priliki moram pohvaliti Gulina in klapo iz Deš fleša, za dobro izpeljano dirko.
Uradni napovedovalec Dekleva, je sicer na štartu pribil da imam gotovo ob progi največ navijačic- ne vem na podlagi česa je to sklepal, saj razen svojih staršev nisem opazil nobenega ki bi "izključno zame" navijal... :))


Elite, U23, mladinci in mlajši mladinci smo imeli letos prvič skupaj štart tako da je bila na začetku kar velika gneča, kar pa je za gledalce seveda bolj zanimivo.

Ker pred štartom nisem imel časa za ogled proge, sem to storil kar v prvem krogu, z štarta sem namreč kar konkretno potegnil, na prvi klanec je še letelo, potem pa me je počasi zmanjkalo, tudi glavnina me je ujela in skupaj smo odvozili prvi krog. pomanjkanje počitka ter dobrega treninga se je kar precej poznalo, saj noge nikakor niso zmogle držati viskoge ritma, tako da sem se ustalil v svojem tempu, ter vsaj užival v dirki in se zabaval.

Nekje v drugem krogu, sem na enem izmed spustov med zaviranjem urgal špico na zadnjem obroču, katera se mi je zapletla med zavorni disk, tako da sem moral ustaviti in jo zviti med ostale, da ni motila med vožnjo. V tehnični coni sem imel name zamenjat obroč vendar sem opazil da nov DT teče še vedno naravnost brez ene špice, tako da sem nadaljeval kar

z istim obročem.
Proti koncu mi je šlo vedno bolje, ne vem kaj ja razlog temu, mogoče pokvarjen gel katerega sem napol spil, ampak zanji 4je krogi so bili vedno hitrejši, tako da sem še nekaj tekmovalcev prehitel, če pa si ne bi na začetku nabral takega zaostanka bi se mogoče boril še za kakšno višjo pozicijo.

Dirko sem končal na končnem 13 mestu, nič kaj zavidljiv rezultat, sem pa vsaj užival v dirkanju...

še par slik:

najstrmejši spust, nekaterim je delal težave.... BP

odsek po bike parku

to nedeljo, karavana slovenkega xc pokala seli v okolico Postojne, na dirko za VN Žerbile :)
se vidimo tam...

200km Brevet Koper, 2.4.11

V soboto, 2.4. sem se skupaj z Raam-ovcem Štucinom udeležil 200km breveta v Kopru. Ker sem imel za ta dan na planu daljši vzdržljvostni trening, je prišel ta brevet kot naročen. Zaenkrat še nisem velik pristaš ultra dolgih trenigov, vendar je 200km še nekako sprejemljiva distanca, na kateri lahko še vedno uživam. Uradno se nisem prijavil na ta event, ker še vedno ne razumem bistva, da bi plačeval štartnino za nekaj kjer potem nič ne dobiš, kot da bi si kupil dovoljenje za vožnjo po naših in hrvaških cestah. No, kakorkoli, 170 ljudi je vseeno plačalo prijavnino, nekateri s tem namenom, da izpeljejo še 3 oz 4 podobne prireditve, da bodo potem lahko nastopili na miljon kilometrov, dolgem brevetu nekje v Franciji. Štart je bil ob 8h, oz. par minut kasneje.


Potem pa je kolona kolesarjev krenila proti Črnemu Kalu. In že na prvi klanec so nekateri pokazali, da mislijo te brevet vzeti zelo resno, in so ga,.... do 100km, potem pa so pocrkali. Po prvi kontrolni točki, se nas je oblikovala grupa 20-25 kolesarjev, kateri smo nadaljevali v dokaj tekmovalnem tempu naprej. Nekateri so počasi ugotovili, da ne zdržijo tempa in so popustili in počakali na kolesarje, ki so prišli za nami. Ugotovil sem, da je bilo v naši grupi precej reaktivcev, k se niti spuščati ne znajo, kaj šele da bi vozili v ravni linji, tako da so hvalabogu že na spustih odpadali.
Ker je fer da se menjaš na čelu grupe, sem tudi sam prišel parkrat ne "furngo", a najbolj sem užival na neki cesti proti Labinu, kjer sem vlekel po ravnini ki se je občasno spuščala in ga je na trenutke letelo tudi 70kmh.

ravno s "furnge"- hitrost še zmeraj okol 50kmh

Na naslednjo furngo sem prišel ravno nekje pod vznožjem enega klanca na okol 100km, malo pred drugo kontrolno točko, tako da sem prišel do klanca že kar zdelan in sem ga vzel v svojem ritmu,saj najboljših nisem upal več držati. Tako, da sem prišel na vrh par minut za njimi, ampak ker so se ustavili nakontrolni točki jih nisem izgubil in sem potem z njmi nadaljeval naprej. Do tretje kontrole, ga je kar letelo, pa tudi sonce je kar konkretno žgalo, tako da smo bili na 3, kontrolni točki v Savudriji, že kar lepo pečeni.

polnjenje bidonov v Savudriji, ravno nekje v času kosila

kljub letom je moj Fo(i)cus zdržal BP

Vožnja do Slovenjije je bila bolj ležerna, prečkanje meje in še zadnji klanec na Šmarje. Na klanec nas je prišlo še samo 12 najhitrejših...nekateri so ga ne sredini še bolj pohodili, sam pa sem bil že tok skurjen da sem tukaj vrgel sidro in sem šel svoj tempo do vrha. Na koncu se mi je nabralo okoli 210km, z 33kmh povprečno hitrostjo. Lih zadosti :))


V nedeljo dirkam v Vrtojbi...pridite kaj pogledat in navijat, zna biti zanimivo :))

Kurt Cobain 5.4. 1994 - 5.4.2011

Danes mineva 17 let od prezgodnjega slovesa Kurta Cobaina. Pevec takrat izredno uspešne skupine Nirvana, si je namreč vzel življenje točno na današnji dan 5.4.94 na svojem domu v Seattlu.
Znan je bil kot ne preceč dober kitarist in ne preveč dober pevec, ampak ravno ti dve lastnosti sta dali pečat glasbeni zvrsti Grungu, kateremu je predvsem Nirvana orala ledino.
Zaradi težav v otroštvu in problemov z drogami ni bil nikoli srečen, kar se je odražalo v njegovih besedilih in obnašanju.
Svoj zadnji v celoti izpeljan koncert je imel 27.2.1994 v ljubljanski Hali Tivoli, na naslednjem v Rimu, se je namreč sredi koncerta zgrudil zaradi prevelikega odmerka drog v kombinaciji z alkoholom.
5.4.94 se je odpravil med nesmrtne...

Kurt Donald Cobain

20.2. 1967 – 5.4. 1994

The King, je nekaj let kasneje priredil enega njegovih večjih hitov- Come as you are.

Strokovna ekskurzija Berlin - Praga - Budimpešta

9.marca sem bil primoran zaključiti z pripravami na novo sezono, kajti z faksom smo se odpravili na strokovno ekskurzijo po Evropi. Medtem ko je konkurenca nabirala kilometre, se gonila po klancih in singelcah, sem jaz čepel na avtobusu in postajal vedno bolj tečen.
Razloga za to sta bila najmanj 2, a sem oba odpravil... :))


1. razlog za tečnobo

Prvi razlog je bil ta, da smo stalno zamujali, naš urnik je bil še slabši kot pri firmi Krstić, šofer je grešil izvoze iz avtoceste enega za drugim, grešil v križiščih zato sem jaz stopil na poveljniški most in stvari so se takoj postavile na svoje mesto... zamude so se prepolovile, v Budimpešti smo jo ucvrli kar čez park (čez NO BUS area), ampak ljudstvo na busu je bilo zadovoljno-da so lahko šli čimprej scat :)) Resda smo par križišč prečili kar čez rdečo, ampak v razvitih kulturah se to tolerira...

jaz poveljujem busu, pri tem mi pomagajo- Gozdar, Utrujenjak in Mattaüs Igelkott



2.razlog za tečnobo

Drugi razlog za tečnobo pa je bil v pomanjkanju treninga, rekreacije... aktivnega gibanja nasploh.
Tako da sem se v vseh mestih kjer smo spali, zjutraj podal na krajši tek, do 1h.
V Berlinu sem dokaj hitro spoznal, da če tečeš po aleji Karla Marxa, se skoraj ne moreš izgubiti, pa še precej dolga je (cc5km) tako da je bila ravno dovolj za jutranje razmiganje telesa.

Karl Marx allee

Budimpešta je isti klinac, vsaj kar se tiče dela Pešta, usečeš jo po glavni avenij in si po kar 100km v centru :))

Nekaj sem se premikal še v Pragi in Siofoku na Blatnem jezeru, samo od tam nimam nič dokumentiranega, tako da ne bom nič o tem. Skratka, v desetih dneh ekskurzije mi je uspelo narediti slabih 5h "treninga" kar se je pokazalo za dobro odločitev, saj vidim te dni, ko sem se ponovno usedel na kolo, da so noge izgubile razmeroma malo moči in upam da bom lahko dokaj hitro prišel nazaj "noter".

ITB BERLIN

No ekskurzija je bila seveda strokovne narave, tako da smo bodoči turistični delavci obiskali največji turističi sejem v Evropi, ITB Berlin 11.
V cc 30 halah, (najmanjša je še vedno večja kot največja na gospodarskem taztavišču v Lj) je bil postavljen na ogled takorekoč cel svet. Veliki svetovni igralci na področju turizma so imeli večje razstavne prostore, mali pa majhne...mi Slovenci smo imeli nekaj srednjega.
Mislim da smo se na sejmu dokaj slabo predstavljali, saj smo imeli dokaj nezanimivo točko treh plesalk ki so združevale balet, ritmično gimnastiko in kdove kaj še, obenem so bile oblečene v neke vrste purane, wannabe beneške maske.... čisti nesmisel in nerazločnost kaj so hoteli s tem povedati. Posledično smo imeli bolj malo prometa :))
Pozicionirani smo bili tudi dokaj slabo, saj smo bili obdani z Avstrijo, ki nas konkretno prekaša v predstavitvi svoje ponudbe, ter z Švico, ki je imela za vsak svoj kanton svojo stojnico in mnogo obiskovalcev.... še dobro da je bil poleg nas tudi ubogi Lichenstein, za katerega se skoraj nihče ni zanimal in so se utrujeni obiskovalci posedli na njhovih stolicah.
Očitno mora res naša generacija diplomirati, da se bo kaj spremenilo na bolje na področuju trženja na naše države. :)

Glede razstavljalcev, večina se takoj začene, k tropskim destinacijam, Avstralji, Južni Ameriki, Tajski, raznim otočjem...
A jaz sem jo mahnil k destinacijam kot so: Iran, Iraq, Severna Koreja, Vietnam, Černobil... interesantne destinacije pač :)

Vietnamka mi je nekaj razlagala, a je bila njena angleščina res boga, tako da sem razumel da Američani in Francozi niso zaželjeni v Hanoju :)

Predogled

na olimpijskem stadionu v Berlinu

naj bo to vse zaenkrat... za slike pa se zahvaljujem eni in edini Marjani :), ter Rudifu


seveda je danes 1. april, tako da so nekatere nevedbe neresnične, katere pa, še sam ne vem