Ker je dirka kratka, vozi se le dobro uro, je že od začetka precej živčnosti, na klance se ga kar konkretno pritisne, stalno je potrebno flikati lastike itd... precej podobno xc tekmi, ko si stalno na pragu.
Štartali smo ob 10h, in že do Doba, kjer je bil leteči štart, je bilo precej živčnosti in prerivanja. Hvalabogu so glavni živci popadali že na prve klančke, tako da smo ostali spredaj tisti, ki se kolikor toliko znamo peljati z ramo ob rami, brez vijuganja. Na štartu nisem bil zadovoljen z počutjem, saj so bile noge nekam težke in jaz brez volje, ampak se je počutje izboljšalo po prvem klančku, noge pa na drugem, ko sem ugotovil, da se v bistvu zelo dobro vrtijo...mogoče še celo preveč.
Na spust proti Rači sem prišel med prvimi, a sem v hitrem levem ovinku spredvidel, da zadnja guma ni za akcijo, tako da sem ta ovinek oddriftal in za las ušel padecu v sveže koprive, pri čemer me je prehitelo kar nekaj tekmovalcev. Na kratki ravnini, ki je sledila sem se jim približal, sledil je hitri desni ovinek iz katerega sem začel šprintati da priključim grupi, ko sem zaslišal le še POK...
Kar naenkrat nisem več poganjal,v trenutku sem bil že s svojimi PIRHI v balanci, desna noga je drsala po asfaltu... Sprva sem mislil, da se mi je le snela ali pa strgala veriga, da se mi je snel pedal.... Zapeljal sem na stran in videl kje je fora, da se ne morem več premikati, z desne noge pa mi je bingljala gonilka z zobniki. Tekmovalci, ki so švigali mimo so kar čudno gledali.
V tistem trenutku nisem vedel ali naj se smejem ali jočem, ker sem bil še vedno nabit z adrenalinom sem nekje v najbolj zapuščenem delu mojih možganov prišel na dan z idejo da hitro nekako popravim in grem naprej. Nato je adrenalin popustil in sem pristal na realnih tleh, da tega le ne bom kar tako popravil in da sledi pešačenje proti Domžalam in DNF na dirki, po tem spoznanju mi je šlo kar na smeh, kako bom obrazložil, zakaj odstop...."hmmm, ja... preveč moči - to bo to".
Obenem sem imel tudi veliko srečo, da nisem s seboj spravil v bližnji potok še koga od sotekmovalcev. Pri bilžnji hiši, sem si sposodil telefon, da sem lahko poklical kolega Kovača, kateri me je prišel iskat do Doba, tako da sem prepešačil le slabe 4km, kar ni ravno nabolj prijetno če si v šprintaricah. Hodil sem ob cesti, po travi, da nisem totalno uničil blokejev, sem pa obenem spet z nogami božal koprive...
Vmes so mimo prišli Energetiki z kombijem, kateri so mi ponudili prevoz, vendar sem ga zavrnil, saj sem imel svojo rešitev že na poti, vseeno hvala Energija teamu, kot tudi hvala prijaznim lokalcem ki so mi posodili telefon.
Doma sem naredil analizo, kaj se je zgodilo in sem prišel do zaključka:
...očitno sem pri zadnjem desnem ovinku, (na cesti je bilo nekaj peska - mogoče še kaj drugega) prerezal zadnjo gumo na treh delih v dolžini od 1cm do 3cm. Skozi največjo luknjo, na desnem robu, predvidevam da je udarila zračnica, katero je potem pri šprintanju razneslo, zato je tudi počilo. Ob tem, se je v trenutku zadnji obroč znižal (padel) za cc 2 cm, ker sem ravno v tistem trenutku pritiskal desno gonilko, je najbrž v najnižji legi vse skupaj "klecnilo" in je bilo dovolj sile da se je stvar zlomila. ?? ....mogoče....??
(čakam vaše komentarje da kaj modrega pribijete na to hipotezo) :))
še slikovna obrazložitev...
predvidevam da je tukaj ven pokukala zračnica in potem jo je razneslo, saj ej bila luknja velika 1x1cm. viden je le en od treh rezov-največji in najglobji. rez je gladek, kar potrjuje, da je bil uporabljen zelo oster predmet :)
zlomljena ERGOMO sredina, zdržala je neskončno Wattov. Zlomila pa se je na delu, kateri bi moral biti po kvaliteti uporabljenega jekla najtrdneši.
veriga na mojem Ficusu, se je tudi konkretno zamotala, a k sreči nisem utrgal še zadnjega menjalnika, le sprednji je postal malo debelejši.
Ni komentarjev:
Objavite komentar