200km Brevet Koper, 2.4.11

V soboto, 2.4. sem se skupaj z Raam-ovcem Štucinom udeležil 200km breveta v Kopru. Ker sem imel za ta dan na planu daljši vzdržljvostni trening, je prišel ta brevet kot naročen. Zaenkrat še nisem velik pristaš ultra dolgih trenigov, vendar je 200km še nekako sprejemljiva distanca, na kateri lahko še vedno uživam. Uradno se nisem prijavil na ta event, ker še vedno ne razumem bistva, da bi plačeval štartnino za nekaj kjer potem nič ne dobiš, kot da bi si kupil dovoljenje za vožnjo po naših in hrvaških cestah. No, kakorkoli, 170 ljudi je vseeno plačalo prijavnino, nekateri s tem namenom, da izpeljejo še 3 oz 4 podobne prireditve, da bodo potem lahko nastopili na miljon kilometrov, dolgem brevetu nekje v Franciji. Štart je bil ob 8h, oz. par minut kasneje.


Potem pa je kolona kolesarjev krenila proti Črnemu Kalu. In že na prvi klanec so nekateri pokazali, da mislijo te brevet vzeti zelo resno, in so ga,.... do 100km, potem pa so pocrkali. Po prvi kontrolni točki, se nas je oblikovala grupa 20-25 kolesarjev, kateri smo nadaljevali v dokaj tekmovalnem tempu naprej. Nekateri so počasi ugotovili, da ne zdržijo tempa in so popustili in počakali na kolesarje, ki so prišli za nami. Ugotovil sem, da je bilo v naši grupi precej reaktivcev, k se niti spuščati ne znajo, kaj šele da bi vozili v ravni linji, tako da so hvalabogu že na spustih odpadali.
Ker je fer da se menjaš na čelu grupe, sem tudi sam prišel parkrat ne "furngo", a najbolj sem užival na neki cesti proti Labinu, kjer sem vlekel po ravnini ki se je občasno spuščala in ga je na trenutke letelo tudi 70kmh.

ravno s "furnge"- hitrost še zmeraj okol 50kmh

Na naslednjo furngo sem prišel ravno nekje pod vznožjem enega klanca na okol 100km, malo pred drugo kontrolno točko, tako da sem prišel do klanca že kar zdelan in sem ga vzel v svojem ritmu,saj najboljših nisem upal več držati. Tako, da sem prišel na vrh par minut za njimi, ampak ker so se ustavili nakontrolni točki jih nisem izgubil in sem potem z njmi nadaljeval naprej. Do tretje kontrole, ga je kar letelo, pa tudi sonce je kar konkretno žgalo, tako da smo bili na 3, kontrolni točki v Savudriji, že kar lepo pečeni.

polnjenje bidonov v Savudriji, ravno nekje v času kosila

kljub letom je moj Fo(i)cus zdržal BP

Vožnja do Slovenjije je bila bolj ležerna, prečkanje meje in še zadnji klanec na Šmarje. Na klanec nas je prišlo še samo 12 najhitrejših...nekateri so ga ne sredini še bolj pohodili, sam pa sem bil že tok skurjen da sem tukaj vrgel sidro in sem šel svoj tempo do vrha. Na koncu se mi je nabralo okoli 210km, z 33kmh povprečno hitrostjo. Lih zadosti :))


V nedeljo dirkam v Vrtojbi...pridite kaj pogledat in navijat, zna biti zanimivo :))