ležim v postelji in razmišljam...

Ura je 4:32 in zbujen sem natanko že 22minut. Razlog za budnost je v tem, da sem spal nepretrgoma 25ur. Upam da sem sedaj dokončno naspan in bom lahko danesnaredil končno kakšen pameten trening na kolesu, saj je bilo zadnjih 15 dni zame zelo delavnih in sem vsak dan izgubljal po par ur spanja, sedaj pa se je vse to nakopičilo in treba se je bilo naspat. Misli niti niso še preveč jasne, tako da je objava verjetno plod stanja med sanjami in zbujenostjo. Če kaj ni jasno napisano...pač ni :)

Plan za danes, iti na kolo in preživeti vsaj 3 ure brez muke, kajti zadni treningi niso bili niti na daleč podobni besedi trening. Deloma zaradi slabega vremena, deloma zaradi službe, katera me je dobesedno prikovala na relacijo, postelja, avto, služba... Vsi so že v neki predtekmovalni formi, polni pričakovanja, že celi pobriti, ko pa še niti  ni dovolj toplo za kratke gate. Medtem ko pa jaz treniram najpomembnejši del trenažnega procesa - počitek, in treniram ga že zelo dolgo. Nekje od lanskega sestopa z kolesa po končanem Raamu v Annapolisu. Tako natreniran v počitku kot letos še nisem bil :)

Začetek sezone se hitro bliža, o svoji formi ne bom kaj preveč razpravljal saj je na isti ravni kot ob prvem dnevu priprav, torej je nikakva. Par dni nazaj sem dobil novo kolo, še hvalabogu da je 29 colsko in ti vsaj ta razlika v kolesih da občutek kot da si ene 20% bolje pripravljen. Treningi na MTB ju so bili opravljeni predvsem po cesti, zato niti še ne vem natančno kako se obnašajo velika kolesa na tehničnih spustih. Še dobro da je prva dirka sezone v Vrtojbi, kjer ni pretirano tehnična proga, da ne bi že na prvi dirki delal akrobacij.

Sezona se mi torej začne v Vrtojbi, nadaljuje pa, vsaj upam tako, v sredi aprila na močni dirki v hrvaški Premanturi. Cilji za letošnjo sezono so predvsem tekmovanje v pokalu Slovenije, pokalu AA, ter občasno tekmovanje na posamičnih tekmah v Avstriji in Hrvaški. 
RAAM-a se letos ne bom udeleži....


upam da sem z prvo objavo po več kot letu dni "spesnil" kaj zanimivega za branje in da se boste še vračali v moj b(r)log, kjer bom v prihodnje še kaj povedal slabem vremenu, novem papežu, moji lanski udeležbi na Raam-u....

fajn bodite....jaz bom :)

XC Ločnik - Zimski pokal FJK

Dirka Xc Ločnik – pokal FJK

V nedeljo, sem se v okviru priprav na novo sezono udeležil zadnje dirke italijanksega zimskega pokala Furlanije julijske krajine (FJK). Dirka je bila v nam bližnjem Ločniku (Lucinico), kjer že vrsto let prirejajo dirke v sklopu pokala FJK. Proga mi je, glede na letni čas, več kot všeč, saj ni daljših klancev, tako da se nikjer res ne skuriš do maksimuma,kar mi res ni v interesu v tem delu trenažnega obdobja.

Pokala se je v preteklosti udeleževalo kar precej slovenskih tekmovalcev, dirke pokal so bile stalnica mladincev in mladink takratnega kluba MBK Hidria, kjer so več ali manj pometali z konkurenco. Sedaj pa se ta trend spreminja, na dirke občasno hodimo le še Budin, Uršič, jaz…tukaj pa se naštevanje počasi že zaključi. Take dirke bi lahko bile magnet, za slovenske tekmovalce, saj so tako preprosto ampak učinkovito izpeljane, brez zapletov (z sodniki, časomerlici, nagradami….), pri nas Elite in U23 tekmovalcih kateri na takih dirkah tekmujemo kot kategorija Open pa sploh nimamo štatnine!!!, v Italiji je to že skoraj nenapisano pravilo da se kategoriji Open ne računa štartnine. Ob uvrstivi med prvih 3, nekje tudi prvih 5-6, pa te čaka precej velik darilni paket, katerega ne vidiš pogosto na dirkah slovenskega pokala.

Na dirko sem se podal z kolegom iz kluba Izvir Vipava, Lucijanom Premrnom, kateri je za popestritev svojih cestnih trenigov izbral mtb in se občasno odpravi tudi na kakšen mtb vzpon,marathon…Po odpeljani dirki, na kateri je dosegel 2. Mesto med masterji 4, na svoji prvi mtb dirki je bil navdušen in če mu bo koledar cestnih dirk dopuščal kakšen vikend prost, se lahko pojavi še na kakšni mtb dirki za slovenski pokal.

Prihod v Ločnik, ni bil nič kaj vzpodbuden, saj je nad krajem vlekla nizka megla in vse je bilo belo, sicer ne od snega marveč od slane ki je vse pomrznila. Temperatura je kazal nekje okoli 0°C, ampak se je megla dokaj kmalu razkadila in pokazalo se je sonce, katero je začelo taliti slano, tako da se je podlaga začela spreminjati v vlažno, spolzko, lepljivo … Za razliko od ciklokrosistov, kateri so se taisti dan udarili v Kranju, smo mi imeli za čas dirke, prijetnih 11°C in lepo prijetno sončke.

Proga v Ločniku, je letos potekala v obratno smer, kot pred 2 letoma, kot sem tam nazadnje tekmoval, tako da smo po štartno ciljni ravnini najprej naredili 2 zavoja, kateri nato preidejo v krajši kar strm klanček - 20m. Sledi krajša vožnja po travniku in obrat ter kratek spust ter dolga ravnina mimo feed cone na prvi malo bolj tehnični odsek, tehnični predvsem iz tega razloga, ker je posut z kamenjem, katero je bilo mokro je pri vožnji skozi ovnike kar precej drselo. Sledi vožnja skozi gozd, z še enim kratkim strmim klančkom posejanim z korenikami. Od tam pridemo na krajšo ravnico, ki je bila precej vlažna in se je blato res lepilo na gume, od tu zavijemo v gozd kjer je krajši, hiter in srednje tehnično zahteven spust, za katerem sledi kratka “špica” tehnični singeltrack. Od tu sledi še nekaj lepoljivega blata po ravnin do najdaljšega vzpona na dirki, cc 50m, iz katerega preidemo prek spusta v ravninski del proge, z nekaj umetno narejenimi zavoji in šikanami. Pred ciljem se podamo še na zanimiva singlo skozi grmovje, kjer je spet zaradi mokre in skalnate podlage potrebno voziti previdno a obenem hitro. Ob izhodu nas čaka le še zadnji desni zavoj in smo v cilju. Proga je v celoti vozljiva na “tavelki šajbi” pri starih triplah, pri novih duplah pa itak.

Masterji (1,2,3,4,5) so imeli štart ob 10h in so se spopadli z 6 krogov dolgo dirko, tako da so najhitrejši dirkali okoli 50minut. Solovenci smo v tem štartu imeli na štartu samo enega predstavnika- Lucijana Premrna, kateri je na svojem 29’er Scottu, uspešno prehiteval in se na koncu lahko zasluženo veselil drugega mesta med masterji 4.

V drugem štartu, ob 11h, smo se na štartu v minutnih razmakih zapodili na progo, Open, mladinci, ženske, ter v Italji vedno super hitri amaterji.Tu sem imel ob sebi na štartu še klubska kolega Budina, ter “našega italjiana” Alexa. Sam sem na štartu malo zaspal, oziroma niti nisem slišal štartnega znaka, medtem kot sem jaz šele vpenjal nogo v pedal so bili prvi že 10m pred menoj v prvem ovniku. Štart je bil res hiter in kmalu se je v ospredju formirala skupina 4 tekmovalcev, katere sem imel zaradi mojega slabega štarta stalno na 10m, ampak ulovitji jih nikakor nisem mogel. Tako da sem po prvem krogu malo popustil in sem večinoma dirko dolgo 7krogov, oziroma 49minut vozil sam. Dirkal sem za svoje pojme kar dobro, vendar na koncu to ni bilo več kot za 6 mesto. Računal sem mogoče na kakšno mesto višje, ampak sem lahko obenem kar zadovoljen, da sem sploh lahko dirkal v takem tempu slabih 50 minut, glede na dosedanje trenige.

Budin je po nekajletni odsotnosti z dirk tega pokala, spet pokazal da se tudi pozimi lahko dobro pelje in je osvojil 2 mesto čeprav je večino dirke vodil. Alex je bil z dobro vožnjo 4, jaz pa kot sem že omenil 6.

Sedaj sledi obdobje trenigov, povečini brez dirk, če se pa kje pojavi kakšen zanimiv razpis, se pa mogoče udeležim kakšne prireditve.

Lucijanu se zahvaljujem za prevoz in za slike. :))

lep ... pozdrav

NEW Beavis and Butthead Episode Preview 2011

finally, the most stupid couple are coming back :))

John Lee Hooker - The Healer HQ

The Kelly Family...se jih še spomnite?

Nedavno brskanje za kvalitetno glasbo na Youtubu, me je privedlo do benda The Kelly Family.
Le od kje mi je to ime tako znano, kot da bi nekdaj že slišal nekaj o njih... Ni mi dalo miru, tako da sem poslušal par komadov in stvari so bile takoj jasne.
Sredi devetdesetih let, so namreč obvladovali evropsko glasbeno sceno in precej popularni so bili seveda tudi pri nas, kjer so nastopili tudi na stadionu za Bežigradom.
Se spomnim da so dekleta zbirala posterje, sličice in vse mogoče kar se je dalo dobit o njih z revije Bravo. Nam fantom so bili itak brez veze, kaj tam en kup folka poje, da se pol še večji kup folka pod njimi joče... ni se nam zdelo neki preveč zanimivo, pa še kot neki cigani so izgledali.
Družina Kelly kot se je bend imenoval po naše je deloval potem še nekaj let in nato poniknila...a njihova glasba je ostala. Zagrete najstnice so dobile druge idole, v katerih so videle svoje prince na belih konjih. Nekatere so odrasle, druge pač NE.... precej je pa takih ki se v bistvu sramuje da so nekoč poslušali The Kelly Family.
Jaz lahko rečem le to, da sem bil v časi Kelliyev še preveč zabit, da bi dojel, da je njihova glasba vseeno za nekaj stopnic na višjem nivoju kot je bila glasba takratnih njihovih konkurentov...backstreet boys, Caught In The Act...

Od preposlušanja njihovih hitov zadnje dni, mi je najljubši ta: