torek, 18. marec 2014

getting last bites of tiramisu


-trip to Trevisio: done
-acting like tourists from scandinavia who wears shorts, when locals are still in jackets and scarfs: done
-getting last bite of tiramisu in restaurant where it was invented: undone (restaurant was closed even before it'll be closed for good in april!!!)
-getting 2 pizzas, paying just one: done
-getting lost on motorway due to incompetent woman in garmin device: done
-parking in no park zone but get away without ticket: done (just lucky bastards)
summary: it was a pretty day

music background: instead of tiramisu ....another piece of Italian art
http://www.youtube.com/watch?v=omX_svLJ5zg

sobota, 20. april 2013

XC Premantura - C1 class race, 14.4.



V nedeljo 14.4. sva se z klubskim kolegom Matjažem Budinom odpravila na dirko v Premanturo, katera je bila ponovno klasificirana kot dirka 1 kategorije. Zaradi visoke kategorije dirke, se je na štartu zbralo za naše -slovenske razmere skorajda nedoumljivo število tekmovalcev,- 70 v kategorijah članov in mlajših članov. Tekmovalci so-smo bili iz bližnjih držav nekdanje Jugoslavije, pa tudi Poljaki, Madžari, Avstrjici, Čehi, Belgijci, Francozi, Izraelci, Japonci...kar pisana druščina.
Zaradi drugačnih klubskih interesov sva šla na dirko sama z Matjažem, tako da nisva imela niti svojega predstavnika za pomoč v feed coni in sva dejansko izpadla kot dva klošarja. :)

Objava z moje strani ne bo preveč dolga, kajti tudi moje dirkanje ni bilo preveč dolgo, trajalo je namreč le 3 kroge...
Na ogledu proge, takoj po končani dirki masterjev sem namreč nekje očitno poškodoval gumo, tako da mi je začela počasi puščati. Proga v premanturi je pač značilna po tem da ima precej kamnitih delov z ostrimi skalami, po katerih je najbolje da imaš gume res trdo nabite da ne fašeš defeta, a ob tem reskiraš na spustih saj te premetava in nimaš skorajda nič oprijem.
 Da imam skorajda prazni zadnjo gumo sem opazil šele pri klicanju na štart, tako da sem zaradi pomanjkanja časa sklenil, da štartam po skorajda prazni gumi in se takoj ustavim v tehnični coni, katera je v premanturi hvalabogu takoj za štartno ravnino. Po štartnem poku, sem mimo sebe spustil tekmovalce za sabo, da se jim ne bi zadeval po poti, jaz pa sem, ob pomoči nekaterih prijaznih calcitovih in energijinih ljudi v tehnični coni vstavil zračnico in po slabih 3.minutah začel svojo dirko. Med tem časom sta se tudi že zvrstila štarta mladincev kot žensk, tako da sem bil dejansko zadnji na progi. Že nekje na sredi kroga, sem pričel prehitevati počasneješe tekmovalke, sčasoma tudi nekatere mladince in nekaj tekmovalcev iz svoje kategorije.
Guma je dirko zdržala, medtem ko je bilo spet ob progi kar precej pešcev, kateri so z kolesom ob sebi hiteli do tehnične cone na popravilo.Sam sem dirkanje končal v 3 krogu, ko so me sodniki odstranili, zaradi prevelikega zaostanka, uvrstitev nekje okrog 50. mesta.

Tako nekako je izgledla xc premantura 13 iz mojega vidika. Veliko slikovnega gradiva nimam, edina slika katero sem dobil je pa zato toliko boljša :))


Ta vikend dirkam na naslednji dirki slovenskega pokala v kratkem krosu v Mekinjah pri Kamniku.
VABLJENI!  :)




petek, 12. april 2013

XC Griči - VRTOJBA

Na ne preveč pomladansko ogret velikonočni ponedeljek, sem se udeležil SLOP1 v XC (za laike- prva dirka slovenkega pokala v olimpijskem krosu) v Vrtojbi. O tej dirki sem že nekaj pametoval v prejšnji objavi, katero si je po podatkih (katere mi pridno servira ponudnik bloga) ogledalo kar veliko število firbcev in mogoče sem le koga tudi jaz z vabilom privabil v Vrtojbo. To pišem zaradi tega, ker je bilo ob progi "kar precej" navijačev in gledalcev čeprav vreme ni hotelo ravno sodelovati.

Do 13h ko je bil na vrsti štart članov, mlajših članov in mladincev, se je proga že malenkost osušila, tako da so bili vozni že skorajda vsi deli, če res nisi zapeljal v najglobje blato izven idealne linije.
Na štartu nas je bilo cca 35 članov in mlajših članov, sledili pa so nam še starejši mladinci.
Čakanje na štartu je bilo nervozno, saj je bila za večino prva dirka sezone. Po štartnem poku pa se je začela blatna odisejada dolga 6 krogov.
Začetek je bil sprva dokaj umirjen a se je že ne sredini prvega klanca tempo navil, posledično sem brez treningov ob visokih obremenitvah dokaj hitro odpadel in sem vozil svojo dirko nekje na začelju.
Prvi krog sem pravzaprav še spoznaval novo kolo, in iskal linije za kasnejše kroge, saj nisem odšel na ogled proge. Linije, se niso kaj preveč spremenile, čeprav je bilo blata še vedno precej, tako da sem skoraj cel krog odvozil. Peš je bilo potrebno le 2x,3x na krog... najprej na enem zahtevnem in srtmem vzponu, kjer skorajda ni bilo junaka ki bi ga prevozil, naslednjič pa sem sestopal z kolesa na edinem malo bolj tehničnem odesku-20m spustu, kjer res nisem hotel reskirati padca in sem raje hitreje tekel :)
Na legendarnih teresah sem se v prvem krogu na tehničenm odesku posutim z ostrimi skalami znašel takoj za zadnim obročem tekmovalca pred mano, tako da linije niti nisem videl ampak sem samo prevozil in upal da peresno lahke gume Rocket Ron zdržijo... in so zdržale ta krog in še vse naslednje. Linije pa tudi nisem spreminjal saj mislim da sem kar tekoče preletel tisti odsek.
Sledila je blatna kopel stoječe vode, katera je ustvarila približno 10cm globoko blato kjer si samo vrtel na moč in upal da ti uspe priti do konce, kjer je bila kot rešitev iz težav trža bolj zbita podlaga na terasastem vzponu.
Presenečen sem bil na kolesom in njegovimi sposobnostimi, saj sem z preveč napumpanimi gumami za suhe razmere vozil po blatu dokaj brez problemov. 29col se je izkazalo, da to res pelje povsod in imaš stalno dovolj oprijema.
Vsak se je z blatom močil po svoje, kot sem slišal od sotekmovalcev sta imela brata Bravin z blatom še najmanj težav in sta prepričljivo osvojila prvo in drugo mesto.
Sam sem se vse mojoe preostale kroge nekako prebujal in vedn bolje dirkal. Doma sem po času krogov ugotovil sa sem svoje zadnje 3 kroge odpeljal vedno hitreje in tudi noge so bile vedno boljše. Očitno mi je ostalo še nekaj vzdržljivosti iz Amerike :)  Vseeno bom raje popravil svoj štart in držanje dobrega tempa že od prevega kroga dalje, ne pa da se potem fijakaš nekje v ozadju, daleč od blišča katerega so deležni najboljši slovenski tekmovalci :)
S tem stopnjevanjem, tempa sem v zadnjih 2 kroguh prehitel mislim da 5 tekmovalcev, tako da sem bilj v cilju kar zadovoljen z svojo vožnjo glede na vse razmere. Dirko sem končal z krogom manj, saj me je v 5 krogu prehitel vodilni od bratov Braidot, tako da sem rade volje končal nastop v predzadnjem krogu. Mislim da sem zasedel 9 mesto med člani, resda je bilo veliko odstopov, a kaj jim morem pomagati, vsak dirka zase.

še par slikic...
(foto:pinosa in vodopivec)













četrtek, 28. marec 2013

XC GRIČI 2013



V ponedeljek 1. aprila, se v Vrtojbi začenja nova sezona slovenskega pokala v olimpijskem krosu -XC.
Prizorišče je že kar stalnica na koledarju prireditev. Proga ostaja več ali manj ista, skozi leta se ni velko spreminjala, le štartno ciljni prostor se je iz vinogradov preselil k trafo postaij, tako da he sedaj še bolj poskrbljeno za dostopnost, saj je izhod iz avtoceste le 500m stran.

Proga sama, je ne preveč zahtevna v tehničnem smislu, več ali manj poteka po makadamskih poteh med vinogradi ter po trim stezah. Od tekmovalca zahteva konstantnost vožnje, povprečne hitrosti so kar velike, zato se jo občansno udeležujejo tudi cestni kolesarji, saj večinoma ni kratkih eksplozivnih šprintov ter tehničnih spustov,  kateri so značilni za običajne XC proge. Do sedaj je bila kar sreča z vremenom in v zadnjih letih ni bilo dežja, a letos bo očitno drugače....

Sam se bom dirke v Vrtojbi udeležil že 6ič. Dirka je na nek način skoraj moja domača dirka, ker mi je dejansko najbližja. Na žalost nisem dosegel do sedaj dosegel vidnejših uvrstitev na tej dirki, saj je koledarsko na sporedu prehitro za moje tempiranje forme in pridem na dirko bolj ko ne še utrujen od zimskega spanja :) No, omenim lahko leto 2009, ko sem ob kar močni konkurenci zasedel 4.mesto, med mlajšimi člani.


Tako da lepo vabljeni, kot tekmovalci, oziroma navijači.
se vidimo v Vrtojbi

petek, 15. marec 2013

ležim v postelji in razmišljam...

Ura je 4:32 in zbujen sem natanko že 22minut. Razlog za budnost je v tem, da sem spal nepretrgoma 25ur. Upam da sem sedaj dokončno naspan in bom lahko danesnaredil končno kakšen pameten trening na kolesu, saj je bilo zadnjih 15 dni zame zelo delavnih in sem vsak dan izgubljal po par ur spanja, sedaj pa se je vse to nakopičilo in treba se je bilo naspat. Misli niti niso še preveč jasne, tako da je objava verjetno plod stanja med sanjami in zbujenostjo. Če kaj ni jasno napisano...pač ni :)

Plan za danes, iti na kolo in preživeti vsaj 3 ure brez muke, kajti zadni treningi niso bili niti na daleč podobni besedi trening. Deloma zaradi slabega vremena, deloma zaradi službe, katera me je dobesedno prikovala na relacijo, postelja, avto, služba... Vsi so že v neki predtekmovalni formi, polni pričakovanja, že celi pobriti, ko pa še niti  ni dovolj toplo za kratke gate. Medtem ko pa jaz treniram najpomembnejši del trenažnega procesa - počitek, in treniram ga že zelo dolgo. Nekje od lanskega sestopa z kolesa po končanem Raamu v Annapolisu. Tako natreniran v počitku kot letos še nisem bil :)

Začetek sezone se hitro bliža, o svoji formi ne bom kaj preveč razpravljal saj je na isti ravni kot ob prvem dnevu priprav, torej je nikakva. Par dni nazaj sem dobil novo kolo, še hvalabogu da je 29 colsko in ti vsaj ta razlika v kolesih da občutek kot da si ene 20% bolje pripravljen. Treningi na MTB ju so bili opravljeni predvsem po cesti, zato niti še ne vem natančno kako se obnašajo velika kolesa na tehničnih spustih. Še dobro da je prva dirka sezone v Vrtojbi, kjer ni pretirano tehnična proga, da ne bi že na prvi dirki delal akrobacij.

Sezona se mi torej začne v Vrtojbi, nadaljuje pa, vsaj upam tako, v sredi aprila na močni dirki v hrvaški Premanturi. Cilji za letošnjo sezono so predvsem tekmovanje v pokalu Slovenije, pokalu AA, ter občasno tekmovanje na posamičnih tekmah v Avstriji in Hrvaški. 
RAAM-a se letos ne bom udeleži....


upam da sem z prvo objavo po več kot letu dni "spesnil" kaj zanimivega za branje in da se boste še vračali v moj b(r)log, kjer bom v prihodnje še kaj povedal slabem vremenu, novem papežu, moji lanski udeležbi na Raam-u....

fajn bodite....jaz bom :)


ponedeljek, 21. november 2011

XC Ločnik - Zimski pokal FJK

Dirka Xc Ločnik – pokal FJK

V nedeljo, sem se v okviru priprav na novo sezono udeležil zadnje dirke italijanksega zimskega pokala Furlanije julijske krajine (FJK). Dirka je bila v nam bližnjem Ločniku (Lucinico), kjer že vrsto let prirejajo dirke v sklopu pokala FJK. Proga mi je, glede na letni čas, več kot všeč, saj ni daljših klancev, tako da se nikjer res ne skuriš do maksimuma,kar mi res ni v interesu v tem delu trenažnega obdobja.


Pokala se je v preteklosti udeleževalo kar precej slovenskih tekmovalcev, dirke pokal so bile stalnica mladincev in mladink takratnega kluba MBK Hidria, kjer so več ali manj pometali z konkurenco. Sedaj pa se ta trend spreminja, na dirke občasno hodimo le še Budin, Uršič, jaz…tukaj pa se naštevanje počasi že zaključi. Take dirke bi lahko bile magnet, za slovenske tekmovalce, saj so tako preprosto ampak učinkovito izpeljane, brez zapletov (z sodniki, časomerlici, nagradami….), pri nas Elite in U23 tekmovalcih kateri na takih dirkah tekmujemo kot kategorija Open pa sploh nimamo štatnine!!!, v Italiji je to že skoraj nenapisano pravilo da se kategoriji Open ne računa štartnine. Ob uvrstivi med prvih 3, nekje tudi prvih 5-6, pa te čaka precej velik darilni paket, katerega ne vidiš pogosto na dirkah slovenskega pokala.


Na dirko sem se podal z kolegom iz kluba Izvir Vipava, Lucijanom Premrnom, kateri je za popestritev svojih cestnih trenigov izbral mtb in se občasno odpravi tudi na kakšen mtb vzpon,marathon…Po odpeljani dirki, na kateri je dosegel 2. Mesto med masterji 4, na svoji prvi mtb dirki je bil navdušen in če mu bo koledar cestnih dirk dopuščal kakšen vikend prost, se lahko pojavi še na kakšni mtb dirki za slovenski pokal.

Prihod v Ločnik, ni bil nič kaj vzpodbuden, saj je nad krajem vlekla nizka megla in vse je bilo belo, sicer ne od snega marveč od slane ki je vse pomrznila. Temperatura je kazal nekje okoli 0°C, ampak se je megla dokaj kmalu razkadila in pokazalo se je sonce, katero je začelo taliti slano, tako da se je podlaga začela spreminjati v vlažno, spolzko, lepljivo … Za razliko od ciklokrosistov, kateri so se taisti dan udarili v Kranju, smo mi imeli za čas dirke, prijetnih 11°C in lepo prijetno sončke.

Proga v Ločniku, je letos potekala v obratno smer, kot pred 2 letoma, kot sem tam nazadnje tekmoval, tako da smo po štartno ciljni ravnini najprej naredili 2 zavoja, kateri nato preidejo v krajši kar strm klanček - 20m. Sledi krajša vožnja po travniku in obrat ter kratek spust ter dolga ravnina mimo feed cone na prvi malo bolj tehnični odsek, tehnični predvsem iz tega razloga, ker je posut z kamenjem, katero je bilo mokro je pri vožnji skozi ovnike kar precej drselo. Sledi vožnja skozi gozd, z še enim kratkim strmim klančkom posejanim z korenikami. Od tam pridemo na krajšo ravnico, ki je bila precej vlažna in se je blato res lepilo na gume, od tu zavijemo v gozd kjer je krajši, hiter in srednje tehnično zahteven spust, za katerem sledi kratka “špica” tehnični singeltrack. Od tu sledi še nekaj lepoljivega blata po ravnin do najdaljšega vzpona na dirki, cc 50m, iz katerega preidemo prek spusta v ravninski del proge, z nekaj umetno narejenimi zavoji in šikanami. Pred ciljem se podamo še na zanimiva singlo skozi grmovje, kjer je spet zaradi mokre in skalnate podlage potrebno voziti previdno a obenem hitro. Ob izhodu nas čaka le še zadnji desni zavoj in smo v cilju. Proga je v celoti vozljiva na “tavelki šajbi” pri starih triplah, pri novih duplah pa itak.

Masterji (1,2,3,4,5) so imeli štart ob 10h in so se spopadli z 6 krogov dolgo dirko, tako da so najhitrejši dirkali okoli 50minut. Solovenci smo v tem štartu imeli na štartu samo enega predstavnika- Lucijana Premrna, kateri je na svojem 29’er Scottu, uspešno prehiteval in se na koncu lahko zasluženo veselil drugega mesta med masterji 4.

V drugem štartu, ob 11h, smo se na štartu v minutnih razmakih zapodili na progo, Open, mladinci, ženske, ter v Italji vedno super hitri amaterji.Tu sem imel ob sebi na štartu še klubska kolega Budina, ter “našega italjiana” Alexa. Sam sem na štartu malo zaspal, oziroma niti nisem slišal štartnega znaka, medtem kot sem jaz šele vpenjal nogo v pedal so bili prvi že 10m pred menoj v prvem ovniku. Štart je bil res hiter in kmalu se je v ospredju formirala skupina 4 tekmovalcev, katere sem imel zaradi mojega slabega štarta stalno na 10m, ampak ulovitji jih nikakor nisem mogel. Tako da sem po prvem krogu malo popustil in sem večinoma dirko dolgo 7krogov, oziroma 49minut vozil sam. Dirkal sem za svoje pojme kar dobro, vendar na koncu to ni bilo več kot za 6 mesto. Računal sem mogoče na kakšno mesto višje, ampak sem lahko obenem kar zadovoljen, da sem sploh lahko dirkal v takem tempu slabih 50 minut, glede na dosedanje trenige.

Budin je po nekajletni odsotnosti z dirk tega pokala, spet pokazal da se tudi pozimi lahko dobro pelje in je osvojil 2 mesto čeprav je večino dirke vodil. Alex je bil z dobro vožnjo 4, jaz pa kot sem že omenil 6.


Sedaj sledi obdobje trenigov, povečini brez dirk, če se pa kje pojavi kakšen zanimiv razpis, se pa mogoče udeležim kakšne prireditve.

Lucijanu se zahvaljujem za prevoz in za slike. :))


lep ... pozdrav

sreda, 11. maj 2011

The Kelly Family...se jih še spomnite?

Nedavno brskanje za kvalitetno glasbo na Youtubu, me je privedlo do benda The Kelly Family.
Le od kje mi je to ime tako znano, kot da bi nekdaj že slišal nekaj o njih... Ni mi dalo miru, tako da sem poslušal par komadov in stvari so bile takoj jasne.
Sredi devetdesetih let, so namreč obvladovali evropsko glasbeno sceno in precej popularni so bili seveda tudi pri nas, kjer so nastopili tudi na stadionu za Bežigradom.
Se spomnim da so dekleta zbirala posterje, sličice in vse mogoče kar se je dalo dobit o njih z revije Bravo. Nam fantom so bili itak brez veze, kaj tam en kup folka poje, da se pol še večji kup folka pod njimi joče... ni se nam zdelo neki preveč zanimivo, pa še kot neki cigani so izgledali.
Družina Kelly kot se je bend imenoval po naše je deloval potem še nekaj let in nato poniknila...a njihova glasba je ostala. Zagrete najstnice so dobile druge idole, v katerih so videle svoje prince na belih konjih. Nekatere so odrasle, druge pač NE.... precej je pa takih ki se v bistvu sramuje da so nekoč poslušali The Kelly Family.
Jaz lahko rečem le to, da sem bil v časi Kelliyev še preveč zabit, da bi dojel, da je njihova glasba vseeno za nekaj stopnic na višjem nivoju kot je bila glasba takratnih njihovih konkurentov...backstreet boys, Caught In The Act...

Od preposlušanja njihovih hitov zadnje dni, mi je najljubši ta:




ponedeljek, 25. april 2011

cestna dirka UE Domžale, ali kako sem blagoslavljal pirhe (svoje)

V soboto 23.4 v času velikonočnih praznikov, sem se udeležil rekreativne cestne dirke v Domžalah. Namesto da bi šel doma na kakšen dolgočasen trening, sem raje prišel na to dirko, da malo raztegnem noge in navijem pulz.
Ker je dirka kratka, vozi se le dobro uro, je že od začetka precej živčnosti, na klance se ga kar konkretno pritisne, stalno je potrebno flikati lastike itd... precej podobno xc tekmi, ko si stalno na pragu.
Štartali smo ob 10h, in že do Doba, kjer je bil leteči štart, je bilo precej živčnosti in prerivanja. Hvalabogu so glavni živci popadali že na prve klančke, tako da smo ostali spredaj tisti, ki se kolikor toliko znamo peljati z ramo ob rami, brez vijuganja. Na štartu nisem bil zadovoljen z počutjem, saj so bile noge nekam težke in jaz brez volje, ampak se je počutje izboljšalo po prvem klančku, noge pa na drugem, ko sem ugotovil, da se v bistvu zelo dobro vrtijo...mogoče še celo preveč.
Na spust proti Rači sem prišel med prvimi, a sem v hitrem levem ovinku spredvidel, da zadnja guma ni za akcijo, tako da sem ta ovinek oddriftal in za las ušel padecu v sveže koprive, pri čemer me je prehitelo kar nekaj tekmovalcev. Na kratki ravnini, ki je sledila sem se jim približal, sledil je hitri desni ovinek iz katerega sem začel šprintati da priključim grupi, ko sem zaslišal le še POK...
Kar naenkrat nisem več poganjal,v trenutku sem bil že s svojimi PIRHI v balanci, desna noga je drsala po asfaltu... Sprva sem mislil, da se mi je le snela ali pa strgala veriga, da se mi je snel pedal.... Zapeljal sem na stran in videl kje je fora, da se ne morem več premikati, z desne noge pa mi je bingljala gonilka z zobniki. Tekmovalci, ki so švigali mimo so kar čudno gledali.
V tistem trenutku nisem vedel ali naj se smejem ali jočem, ker sem bil še vedno nabit z adrenalinom sem nekje v najbolj zapuščenem delu mojih možganov prišel na dan z idejo da hitro nekako popravim in grem naprej. Nato je adrenalin popustil in sem pristal na realnih tleh, da tega le ne bom kar tako popravil in da sledi pešačenje proti Domžalam in DNF na dirki, po tem spoznanju mi je šlo kar na smeh, kako bom obrazložil, zakaj odstop...."hmmm, ja... preveč moči - to bo to".
Obenem sem imel tudi veliko srečo, da nisem s seboj spravil v bližnji potok še koga od sotekmovalcev. Pri bilžnji hiši, sem si sposodil telefon, da sem lahko poklical kolega Kovača, kateri me je prišel iskat do Doba, tako da sem prepešačil le slabe 4km, kar ni ravno nabolj prijetno če si v šprintaricah. Hodil sem ob cesti, po travi, da nisem totalno uničil blokejev, sem pa obenem spet z nogami božal koprive...
Vmes so mimo prišli Energetiki z kombijem, kateri so mi ponudili prevoz, vendar sem ga zavrnil, saj sem imel svojo rešitev že na poti, vseeno hvala Energija teamu, kot tudi hvala prijaznim lokalcem ki so mi posodili telefon.


Doma sem naredil analizo, kaj se je zgodilo in sem prišel do zaključka:
...očitno sem pri zadnjem desnem ovinku, (na cesti je bilo nekaj peska - mogoče še kaj drugega) prerezal zadnjo gumo na treh delih v dolžini od 1cm do 3cm. Skozi največjo luknjo, na desnem robu, predvidevam da je udarila zračnica, katero je potem pri šprintanju razneslo, zato je tudi počilo. Ob tem, se je v trenutku zadnji obroč znižal (padel) za cc 2 cm, ker sem ravno v tistem trenutku pritiskal desno gonilko, je najbrž v najnižji legi vse skupaj "klecnilo" in je bilo dovolj sile da se je stvar zlomila. ?? ....mogoče....??

(čakam vaše komentarje da kaj modrega pribijete na to hipotezo) :))


še slikovna obrazložitev...


predvidevam da je tukaj ven pokukala zračnica in potem jo je razneslo, saj ej bila luknja velika 1x1cm. viden je le en od treh rezov-največji in najglobji. rez je gladek, kar potrjuje, da je bil uporabljen zelo oster predmet :)


zlomljena ERGOMO sredina, zdržala je neskončno Wattov. Zlomila pa se je na delu, kateri bi moral biti po kvaliteti uporabljenega jekla najtrdneši.


veriga na mojem Ficusu, se je tudi konkretno zamotala, a k sreči nisem utrgal še zadnjega menjalnika, le sprednji je postal malo debelejši.

četrtek, 21. april 2011

xc Žerible, 17.4.11

Karavana slovenske XC scene, se je 17.4 ustavila v bližini Postojne, na drugi dirki za SLOP na vojaškem poligonu Poček, poleg hirba Žerible, po katerem dirka tudi nosi ime.
Letos so se organizatorji, KK Postojna, odločili da spremenijo, lani ne preveč priljubljeno progo. Dodali so par singelc, nov klanec in najboljši del... super spust po gozdu, zaradi katerega se je splačalo pomatrati in priti na vrh klanca, da si lahko potem par sekund užival v spustu.
Večina proge je sicer ostala ista, vendar so jo ti dodatki precej popestrili, tako da smo bili tekmovalci kar enotnega mnenja, da je letošnja proga res dobra.




en izmed letošnjih novih delov

Proga ki poteka več ali manj po raznih testnih poteh za vojaška vozila je precej tekoča, z nekaj ravninami kjer je pametno voziti v zaveterju, vsebuje tudi dva malo daljša klanca, prvi je precej tehničen in kar zahteven ker se na vrhu še malo poravna in nato spet dvigne, drugi vzpon, pa je dokaj enakomeren, srednje zahteven. Značilnost proge je tudi 20m res strmega klanca ki je nezvozljiv, tako da ga moramo tekmovalci prehoditi, preteči...kakorkoli priti na vrh.
Za to progo je značilen še stalen veter, ki je sicer na nekaterih odsekih v pomoči, medtem ko te na drugih delih zabija "kontra".



del po katerem je sicer letelo, vendar je bil stalno prisoten veter ki te je, če si bil sam kar precej zaviral





Štart dirke smo imeli ob 13h, na štartu sem precej zaostal, ker se je nektarim mladincem precej mudilo in so se zapletli že pred prvim ovinkom, tako da je bilo potrebno skoraj ustaviti. Štartni krog sem tako prevozil na daski, saj sem hotel uloviti priključek z najboljšimi.
Prva dva kroga sem vozil precej zadržano, potem pa sem začel napadati... Priključil sem se par grupam ki sem jih dohitel in sem jih potem tudi na tehničnem peš-klancu prehitel.
Prav za ta klanec, sem si letos rekel, da "imam da ga pretečem" drugače sploh nimam kaj tam iskat, in res, vsak krog sem se prepričal da moram prijeti kolo in ga preteči namesto prehoditi kot lani, ko sem se smilil sam sebi. S tem tekaškim vložkom mi je uspelo prehiteti kar nekaj tekmovalcev ki so bili na tem delu počasnejši.





peš klanec, mrtev pod klancem, še bolj mrtev na vrhu


Nekje na sredi dirke sem se začel približevatu Vogrinu in Cehnerju ki sta bili konstanto cc 100m pred mano. Na hupserjih, spustih ter peš-klancu, sem se jima precej pribiližal, a kaj ko sta po ravnem šla hitreje, potem pa je prišel še klanec kjer sta bila za odtenek boljša tako da se mi jima ni uspelo približati za konkretnejši napad. To se je ponavljalo iz kroga v krog, v zadnjem krogu sem še zadnjič poizkušal vendar ni in ni ratalo tako da sem potem na koncu osvojil 7mesto generalno in tudi v konkureci. Zmagal je Budin, kateri si je končno zaslužil zmago, saj je bil že parkrat povesm pri vrhu pa so ga "tujci" zrinili z najvišje stopničke.
Z svojo vožnjo sem zadovoljen, tudi proga mi je res ustrezala, saj sem se na spustih kar dobro spočil in sem čez hupserje kar letel. Še vedno mi pa manjka, dober štart in držanje ritma v prvih krogih, kjer ponavadi preveč izgubim se moram potem boriti iz ozadja.



sweet hupserčki, tle sem ga pa kar pošteno pohodil


U23 tekmovalci so me malo "razočarali" saj nobenemu ni uspela vidnejša uvrstitev v generalni razvrstitvi, kar priča o dokaj šibki konkurenci med mlajšimi člani. Sicer počakajmo da pride Ferenčak na kakšno dirko, pa bo takoj scena drugačna.
Obenem pa so me res prijetno presenetili nekateri mladinci Završnice in Energije, kateri se trenutno peljejo konkurenčno članom . Sicer res vozijo le 4-5 krogov, venda jih očitno odpeljejo na mrtvo, brez taktiziranja, vseeno potem kakšnega pobere v zadnjih krogih. Ampak, če jim uspe zadržati in v par letih še povečati hitrost, bomo imeli v par letih kar močno člansko kategorijo.


Sedaj sledi dirkaški premor, saj ni na koledarju nobene konkretne dirke, tako da bom ta čas posvetil malo bolj resnim treningom da vsaj malo nadoknadim zaostanke, ter se "upam" na naslednji dirki vrnem že bolj konkurenčen.


še par slik:


















petek, 15. april 2011

Prvi tekmovalni vikend v letošnji sezoni

Vzpon Korada, XC GRIČI

Pretekli vikend se je tudi zame začelo tekmovalno obdobje. V soboto sem nastopil na rekreativnem kolesarskem vzponu na Korado v Brdih, v nedeljo pa na prvi dirki za slovenski pokal v Vrtojbi.
Ker trenutno nisem še v formi, s katero se bi lahko hvalil, sem obe dirki vzel kot dober trening, povrh pa sem v petek zvečer, kot tudi v soboto namesto zgodnjega spanja odšel na "šiht".

V Brdih, na vzponu, sem se kar dobro držal, noge so bile še kar dobre, klanec se mi je letos prvič zdel krajši kot ponavadi, kar se pri meni redko zgodi :) Od štarta smo šli kot grupa 10ih tekmovalcev, nekaj boljših se je nekje na polovici odpeljalo naprej, nekaj slabših je ostala zadaj tako da sem šel do vrha skoraj sam, proti koncu sem pridobil še nekaj mest, par 100m do cilj sem se pripravljal da odšprintam še enega tekmovalca pred sabo, vendar se noge s tem niso preveč strinjale , tako da sem osvojil končno 5. mesto in 1.mesto v kategoriji.
Od konkurence v kategoriji sem se najbolj bal cestaša Rustjo, kateri pa je imel težave z rokami (sicer ne vem kaj rabi roke na klanec-mogoče le za beden izgovor po dirki) in Raam-ovca, Štucina, kateri pa je prišel na štart dikre z 6 urnega nočnega treninga, tako da je bil lih en malo zmatran.


XC GRIČI 11

No v nedeljo pa sem po delovni noči nastopil na prvi dirki slovenkega pokala v Vrtojbi - na Gričih, kot je že znano ime med kolesarsko srenijo pri nas.
Letošnja proga je bila za moje pojme naboljša kombinacija vseh dosedanjih prog, saj je vsebovala en malo daljši klanec, nekaj ravnin, par kratkih šprint klančkov, nekaj singelc, par zavojev po bike parku, ter "za ene" prestrm spust...
Ob tej priliki moram pohvaliti Gulina in klapo iz Deš fleša, za dobro izpeljano dirko.
Uradni napovedovalec Dekleva, je sicer na štartu pribil da imam gotovo ob progi največ navijačic- ne vem na podlagi česa je to sklepal, saj razen svojih staršev nisem opazil nobenega ki bi "izključno zame" navijal... :))


Elite, U23, mladinci in mlajši mladinci smo imeli letos prvič skupaj štart tako da je bila na začetku kar velika gneča, kar pa je za gledalce seveda bolj zanimivo.






Ker pred štartom nisem imel časa za ogled proge, sem to storil kar v prvem krogu, z štarta sem namreč kar konkretno potegnil, na prvi klanec je še letelo, potem pa me je počasi zmanjkalo, tudi glavnina me je ujela in skupaj smo odvozili prvi krog. pomanjkanje počitka ter dobrega treninga se je kar precej poznalo, saj noge nikakor niso zmogle držati viskoge ritma, tako da sem se ustalil v svojem tempu, ter vsaj užival v dirki in se zabaval.




Nekje v drugem krogu, sem na enem izmed spustov med zaviranjem urgal špico na zadnjem obroču, katera se mi je zapletla med zavorni disk, tako da sem moral ustaviti in jo zviti med ostale, da ni motila med vožnjo. V tehnični coni sem imel name zamenjat obroč vendar sem opazil da nov DT teče še vedno naravnost brez ene špice, tako da sem nadaljeval kar
z istim obročem.
Proti koncu mi je šlo vedno bolje, ne vem kaj ja razlog temu, mogoče pokvarjen gel katerega sem napol spil, ampak zanji 4je krogi so bili vedno hitrejši, tako da sem še nekaj tekmovalcev prehitel, če pa si ne bi na začetku nabral takega zaostanka bi se mogoče boril še za kakšno višjo pozicijo.

Dirko sem končal na končnem 13 mestu, nič kaj zavidljiv rezultat, sem pa vsaj užival v dirkanju...

še par slik:


najstrmejši spust, nekaterim je delal težave.... BP









odsek po bike parku

to nedeljo, karavana slovenkega xc pokala seli v okolico Postojne, na dirko za VN Žerbile :)
se vidimo tam...

četrtek, 7. april 2011

200km Brevet Koper, 2.4.11


V soboto, 2.4. sem se skupaj z Raam-ovcem Štucinom udeležil 200km breveta v Kopru. Ker sem imel za ta dan na planu daljši vzdržljvostni trening, je prišel ta brevet kot naročen. Zaenkrat še nisem velik pristaš ultra dolgih trenigov, vendar je 200km še nekako sprejemljiva distanca, na kateri lahko še vedno uživam. Uradno se nisem prijavil na ta event, ker še vedno ne razumem bistva, da bi plačeval štartnino za nekaj kjer potem nič ne dobiš, kot da bi si kupil dovoljenje za vožnjo po naših in hrvaških cestah. No, kakorkoli, 170 ljudi je vseeno plačalo prijavnino, nekateri s tem namenom, da izpeljejo še 3 oz 4 podobne prireditve, da bodo potem lahko nastopili na miljon kilometrov, dolgem brevetu nekje v Franciji. Štart je bil ob 8h, oz. par minut kasneje.


Potem pa je kolo
na kolesarjev krenila proti Črnemu Kalu. In že na prvi klanec so nekateri pokazali, da mislijo te brevet vzeti zelo resno, in so ga,.... do 100km, potem pa so pocrkali. Po prvi kontrolni točki, se nas je oblikovala grupa 20-25 kolesarjev, kateri smo nadaljevali v dokaj tekmovalnem tempu naprej. Nekateri so počasi ugotovili, da ne zdržijo tempa in so popustili in počakali na kolesarje, ki so prišli za nami. Ugotovil sem, da je bilo v naši grupi precej reaktivcev, k se niti spuščati ne znajo, kaj šele da bi vozili v ravni linji, tako da so hvalabogu že na spustih odpadali.
Ker je fer da se menjaš na čelu grupe, sem tudi sam prišel parkrat ne "furngo", a najbolj sem užival na neki cesti proti Labinu, kjer sem vlekel po ravnini ki se je občasno spuščala in ga je na trenutke letelo tudi 70kmh.


ravno s "furnge"- hitrost še zmeraj okol 50kmh



Na naslednjo furngo sem prišel ravno nekje pod vznožjem enega klanca na okol 100km, malo pred drugo kontrolno točko, tako da sem prišel do klanca že kar zdelan in sem ga vzel v svojem ritmu,saj najboljših nisem upal več držati. Tako, da sem prišel na vrh par minut za njimi, ampak ker so se ustavili nakontrolni točki jih nisem izgubil in sem potem z njmi nadaljeval naprej. Do tretje kontrole, ga je kar letelo, pa tudi sonce je kar konkretno žgalo, tako da smo bili na 3, kontrolni točki v Savudriji, že kar lepo pečeni.


polnjenje bidonov v Savudriji, ravno nekje v času kosila



kljub letom je moj Fo(i)cus zdržal BP



Vožnja do Slovenjije je bila bolj ležerna, prečkanje meje in še zadnji klanec na Šmarje. Na klanec nas je prišlo še samo 12 najhitrejših...nekateri so ga ne sredini še bolj pohodili, sam pa sem bil že tok skurjen da sem tukaj vrgel sidro in sem šel svoj tempo do vrha.
Na koncu se mi je nabralo okoli 210km, z 33kmh povprečno hitrostjo. Lih zadosti :))


V nedeljo dirkam v Vrtojbi...pridite kaj pogledat in navijat, zna biti zanimivo :))

torek, 5. april 2011

Kurt Cobain 5.4. 1994 - 5.4.2011

Danes mineva 17 let od prezgodnjega slovesa Kurta Cobaina. Pevec takrat izredno uspešne skupine Nirvana, si je namreč vzel življenje točno na današnji dan 5.4.94 na svojem domu v Seattlu.
Znan je bil kot ne preceč dober kitarist in ne preveč dober pevec, ampak ravno ti dve lastnosti sta dali pečat glasbeni zvrsti Grungu, kateremu je predvsem Nirvana orala ledino.
Zaradi težav v otroštvu in problemov z drogami ni bil nikoli srečen, kar se je odražalo v njegovih besedilih in obnašanju.
Svoj zadnji v celoti izpeljan koncert je imel 27.2.1994 v ljubljanski Hali Tivoli, na naslednjem v Rimu, se je namreč sredi koncerta zgrudil zaradi prevelikega odmerka drog v kombinaciji z alkoholom.
5.4.94 se je odpravil med nesmrtne...

Kurt Donald Cobain
20.2. 1967 – 5.4. 1994



The King, je nekaj let kasneje priredil enega njegovih večjih hitov- Come as you are.

petek, 1. april 2011

Strokovna ekskurzija Berlin - Praga - Budimpešta




9.marca sem bil primoran zaključiti z pripravami na novo sezono, kajti z faksom smo se odpravili na strokovno ekskurzijo po Evropi. Medtem ko je konkurenca nabirala kilometre, se gonila po klancih in singelcah, sem jaz čepel na avtobusu in postajal vedno bolj tečen.
Razloga za to sta bila najmanj 2, a sem oba odpravil... :))


1. razlog za tečnobo

Prvi razlog je bil ta, da smo stalno zamujali, naš urnik je bil še slabši kot pri firmi Krstić, šofer je grešil izvoze iz avtoceste enega za drugim, grešil v križiščih zato sem jaz stopil na poveljniški most in stvari so se takoj postavile na svoje mesto... zamude so se prepolovile, v Budimpešti smo jo ucvrli kar čez park (čez NO BUS area), ampak ljudstvo na busu je bilo zadovoljno-da so lahko šli čimprej scat :)) Resda smo par križišč prečili kar čez rdečo, ampak v razvitih kulturah se to tolerira...

jaz poveljujem busu, pri tem mi pomagajo- Gozdar, Utrujenjak in Mattaüs Igelkott



2.razlog za tečnobo

Drugi razlog za tečnobo pa je bil v pomanjkanju treninga, rekreacije... aktivnega gibanja nasploh.
Tako da sem se v vseh mestih kjer smo spali, zjutraj podal na krajši tek, do 1h.
V Berlinu sem dokaj hitro spoznal, da če tečeš po aleji Karla Marxa, se skoraj ne moreš izgubiti, pa še precej dolga je (cc5km) tako da je bila ravno dovolj za jutranje razmiganje telesa.


Karl Marx allee




Budimpešta je isti klinac, vsaj kar se tiče dela Pešta, usečeš jo po glavni avenij in si po kar 100km v centru :))

Nekaj sem se premikal še v Pragi in Siofoku na Blatnem jezeru, samo od tam nimam nič dokumentiranega, tako da ne bom nič o tem. Skratka, v desetih dneh ekskurzije mi je uspelo narediti slabih 5h "treninga" kar se je pokazalo za dobro odločitev, saj vidim te dni, ko sem se ponovno usedel na kolo, da so noge izgubile razmeroma malo moči in upam da bom lahko dokaj hitro prišel nazaj "noter".


ITB BERLIN
No ekskurzija je bila seveda strokovne narave, tako da smo bodoči turistični delavci obiskali največji turističi sejem v Evropi, ITB Berlin 11.
V cc 30 halah, (najmanjša je še vedno večja kot največja na gospodarskem taztavišču v Lj) je bil postavljen na ogled takorekoč cel svet. Veliki svetovni igralci na področju turizma so imeli večje razstavne prostore, mali pa majhne...mi Slovenci smo imeli nekaj srednjega.
Mislim da smo se na sejmu dokaj slabo predstavljali, saj smo imeli dokaj nezanimivo točko treh plesalk ki so združevale balet, ritmično gimnastiko in kdove kaj še, obenem so bile oblečene v neke vrste purane, wannabe beneške maske.... čisti nesmisel in nerazločnost kaj so hoteli s tem povedati. Posledično smo imeli bolj malo prometa :))
Pozicionirani smo bili tudi dokaj slabo, saj smo bili obdani z Avstrijo, ki nas konkretno prekaša v predstavitvi svoje ponudbe, ter z Švico, ki je imela za vsak svoj kanton svojo stojnico in mnogo obiskovalcev.... še dobro da je bil poleg nas tudi ubogi Lichenstein, za katerega se skoraj nihče ni zanimal in so se utrujeni obiskovalci posedli na njhovih stolicah.
Očitno mora res naša generacija diplomirati, da se bo kaj spremenilo na bolje na področuju trženja na naše države. :)

Glede razstavljalcev, večina se takoj začene, k tropskim destinacijam, Avstralji, Južni Ameriki, Tajski, raznim otočjem...
A jaz sem jo mahnil k destinacijam kot so: Iran, Iraq, Severna Koreja, Vietnam, Černobil... interesantne destinacije pač :)


Dodaj sliko
Odstrani oblikovanje iz izbora
Vietnamka mi je nekaj razlagala, a je bila njena angleščina res boga, tako da sem razumel da Američani in Francozi niso zaželjeni v Hanoju :)







na olimpijskem stadionu v Berlinu



naj bo to vse zaenkrat... za slike pa se zahvaljujem eni in edini Marjani :), ter Rudifu


seveda je danes 1. april, tako da so nekatere nevedbe neresnične, katere pa, še sam ne vem