Na ne preveč pomladansko ogret velikonočni ponedeljek, sem se
udeležil SLOP1 v XC (za laike- prva dirka slovenkega pokala v
olimpijskem krosu) v Vrtojbi. O tej dirki sem že nekaj pametoval v
prejšnji objavi, katero si je po podatkih (katere mi pridno servira
ponudnik bloga) ogledalo kar veliko število firbcev in mogoče sem le
koga tudi jaz z vabilom privabil v Vrtojbo. To pišem zaradi tega, ker je
bilo ob progi "kar precej" navijačev in gledalcev čeprav vreme ni
hotelo ravno sodelovati.
Do 13h ko je bil na vrsti
štart članov, mlajših članov in mladincev, se je proga že malenkost
osušila, tako da so bili vozni že skorajda vsi deli, če res nisi
zapeljal v najglobje blato izven idealne linije.
Na štartu nas je bilo cca 35 članov in mlajših članov, sledili pa so nam še starejši mladinci.
Čakanje
na štartu je bilo nervozno, saj je bila za večino prva dirka sezone. Po
štartnem poku pa se je začela blatna odisejada dolga 6 krogov.
Začetek
je bil sprva dokaj umirjen a se je že ne sredini prvega klanca tempo
navil, posledično sem brez treningov ob visokih obremenitvah dokaj hitro
odpadel in sem vozil svojo dirko nekje na začelju.
Prvi krog sem
pravzaprav še spoznaval novo kolo, in iskal linije za kasnejše kroge,
saj nisem odšel na ogled proge. Linije, se niso kaj preveč spremenile,
čeprav je bilo blata še vedno precej, tako da sem skoraj cel krog
odvozil. Peš je bilo potrebno le 2x,3x na krog... najprej na enem
zahtevnem in srtmem vzponu, kjer skorajda ni bilo junaka ki bi ga
prevozil, naslednjič pa sem sestopal z kolesa na edinem malo bolj
tehničnem odesku-20m spustu, kjer res nisem hotel reskirati padca in sem
raje hitreje tekel :)
Na legendarnih teresah sem se v prvem krogu
na tehničenm odesku posutim z ostrimi skalami znašel takoj za zadnim
obročem tekmovalca pred mano, tako da linije niti nisem videl ampak sem
samo prevozil in upal da peresno lahke gume Rocket Ron zdržijo... in so
zdržale ta krog in še vse naslednje. Linije pa tudi nisem spreminjal saj
mislim da sem kar tekoče preletel tisti odsek.
Sledila je blatna
kopel stoječe vode, katera je ustvarila približno 10cm globoko blato
kjer si samo vrtel na moč in upal da ti uspe priti do konce, kjer je
bila kot rešitev iz težav trža bolj zbita podlaga na terasastem vzponu.
Presenečen
sem bil na kolesom in njegovimi sposobnostimi, saj sem z preveč
napumpanimi gumami za suhe razmere vozil po blatu dokaj brez problemov.
29col se je izkazalo, da to res pelje povsod in imaš stalno dovolj
oprijema.
Vsak se je z blatom močil po svoje, kot sem slišal od
sotekmovalcev sta imela brata Bravin z blatom še najmanj težav in sta
prepričljivo osvojila prvo in drugo mesto.
Sam sem se vse mojoe
preostale kroge nekako prebujal in vedn bolje dirkal. Doma sem po času
krogov ugotovil sa sem svoje zadnje 3 kroge odpeljal vedno hitreje in
tudi noge so bile vedno boljše. Očitno mi je ostalo še nekaj
vzdržljivosti iz Amerike :) Vseeno bom raje popravil svoj štart in
držanje dobrega tempa že od prevega kroga dalje, ne pa da se potem
fijakaš nekje v ozadju, daleč od blišča katerega so deležni najboljši
slovenski tekmovalci :)
S tem stopnjevanjem, tempa sem v zadnjih 2
kroguh prehitel mislim da 5 tekmovalcev, tako da sem bilj v cilju kar
zadovoljen z svojo vožnjo glede na vse razmere. Dirko sem končal z
krogom manj, saj me je v 5 krogu prehitel vodilni od bratov Braidot,
tako da sem rade volje končal nastop v predzadnjem krogu. Mislim da sem
zasedel 9 mesto med člani, resda je bilo veliko odstopov, a kaj jim
morem pomagati, vsak dirka zase.
še par slikic...
(foto:pinosa in vodopivec)