ponedeljek, 21. november 2011

XC Ločnik - Zimski pokal FJK

Dirka Xc Ločnik – pokal FJK

V nedeljo, sem se v okviru priprav na novo sezono udeležil zadnje dirke italijanksega zimskega pokala Furlanije julijske krajine (FJK). Dirka je bila v nam bližnjem Ločniku (Lucinico), kjer že vrsto let prirejajo dirke v sklopu pokala FJK. Proga mi je, glede na letni čas, več kot všeč, saj ni daljših klancev, tako da se nikjer res ne skuriš do maksimuma,kar mi res ni v interesu v tem delu trenažnega obdobja.


Pokala se je v preteklosti udeleževalo kar precej slovenskih tekmovalcev, dirke pokal so bile stalnica mladincev in mladink takratnega kluba MBK Hidria, kjer so več ali manj pometali z konkurenco. Sedaj pa se ta trend spreminja, na dirke občasno hodimo le še Budin, Uršič, jaz…tukaj pa se naštevanje počasi že zaključi. Take dirke bi lahko bile magnet, za slovenske tekmovalce, saj so tako preprosto ampak učinkovito izpeljane, brez zapletov (z sodniki, časomerlici, nagradami….), pri nas Elite in U23 tekmovalcih kateri na takih dirkah tekmujemo kot kategorija Open pa sploh nimamo štatnine!!!, v Italiji je to že skoraj nenapisano pravilo da se kategoriji Open ne računa štartnine. Ob uvrstivi med prvih 3, nekje tudi prvih 5-6, pa te čaka precej velik darilni paket, katerega ne vidiš pogosto na dirkah slovenskega pokala.


Na dirko sem se podal z kolegom iz kluba Izvir Vipava, Lucijanom Premrnom, kateri je za popestritev svojih cestnih trenigov izbral mtb in se občasno odpravi tudi na kakšen mtb vzpon,marathon…Po odpeljani dirki, na kateri je dosegel 2. Mesto med masterji 4, na svoji prvi mtb dirki je bil navdušen in če mu bo koledar cestnih dirk dopuščal kakšen vikend prost, se lahko pojavi še na kakšni mtb dirki za slovenski pokal.

Prihod v Ločnik, ni bil nič kaj vzpodbuden, saj je nad krajem vlekla nizka megla in vse je bilo belo, sicer ne od snega marveč od slane ki je vse pomrznila. Temperatura je kazal nekje okoli 0°C, ampak se je megla dokaj kmalu razkadila in pokazalo se je sonce, katero je začelo taliti slano, tako da se je podlaga začela spreminjati v vlažno, spolzko, lepljivo … Za razliko od ciklokrosistov, kateri so se taisti dan udarili v Kranju, smo mi imeli za čas dirke, prijetnih 11°C in lepo prijetno sončke.

Proga v Ločniku, je letos potekala v obratno smer, kot pred 2 letoma, kot sem tam nazadnje tekmoval, tako da smo po štartno ciljni ravnini najprej naredili 2 zavoja, kateri nato preidejo v krajši kar strm klanček - 20m. Sledi krajša vožnja po travniku in obrat ter kratek spust ter dolga ravnina mimo feed cone na prvi malo bolj tehnični odsek, tehnični predvsem iz tega razloga, ker je posut z kamenjem, katero je bilo mokro je pri vožnji skozi ovnike kar precej drselo. Sledi vožnja skozi gozd, z še enim kratkim strmim klančkom posejanim z korenikami. Od tam pridemo na krajšo ravnico, ki je bila precej vlažna in se je blato res lepilo na gume, od tu zavijemo v gozd kjer je krajši, hiter in srednje tehnično zahteven spust, za katerem sledi kratka “špica” tehnični singeltrack. Od tu sledi še nekaj lepoljivega blata po ravnin do najdaljšega vzpona na dirki, cc 50m, iz katerega preidemo prek spusta v ravninski del proge, z nekaj umetno narejenimi zavoji in šikanami. Pred ciljem se podamo še na zanimiva singlo skozi grmovje, kjer je spet zaradi mokre in skalnate podlage potrebno voziti previdno a obenem hitro. Ob izhodu nas čaka le še zadnji desni zavoj in smo v cilju. Proga je v celoti vozljiva na “tavelki šajbi” pri starih triplah, pri novih duplah pa itak.

Masterji (1,2,3,4,5) so imeli štart ob 10h in so se spopadli z 6 krogov dolgo dirko, tako da so najhitrejši dirkali okoli 50minut. Solovenci smo v tem štartu imeli na štartu samo enega predstavnika- Lucijana Premrna, kateri je na svojem 29’er Scottu, uspešno prehiteval in se na koncu lahko zasluženo veselil drugega mesta med masterji 4.

V drugem štartu, ob 11h, smo se na štartu v minutnih razmakih zapodili na progo, Open, mladinci, ženske, ter v Italji vedno super hitri amaterji.Tu sem imel ob sebi na štartu še klubska kolega Budina, ter “našega italjiana” Alexa. Sam sem na štartu malo zaspal, oziroma niti nisem slišal štartnega znaka, medtem kot sem jaz šele vpenjal nogo v pedal so bili prvi že 10m pred menoj v prvem ovniku. Štart je bil res hiter in kmalu se je v ospredju formirala skupina 4 tekmovalcev, katere sem imel zaradi mojega slabega štarta stalno na 10m, ampak ulovitji jih nikakor nisem mogel. Tako da sem po prvem krogu malo popustil in sem večinoma dirko dolgo 7krogov, oziroma 49minut vozil sam. Dirkal sem za svoje pojme kar dobro, vendar na koncu to ni bilo več kot za 6 mesto. Računal sem mogoče na kakšno mesto višje, ampak sem lahko obenem kar zadovoljen, da sem sploh lahko dirkal v takem tempu slabih 50 minut, glede na dosedanje trenige.

Budin je po nekajletni odsotnosti z dirk tega pokala, spet pokazal da se tudi pozimi lahko dobro pelje in je osvojil 2 mesto čeprav je večino dirke vodil. Alex je bil z dobro vožnjo 4, jaz pa kot sem že omenil 6.


Sedaj sledi obdobje trenigov, povečini brez dirk, če se pa kje pojavi kakšen zanimiv razpis, se pa mogoče udeležim kakšne prireditve.

Lucijanu se zahvaljujem za prevoz in za slike. :))


lep ... pozdrav

sreda, 11. maj 2011

The Kelly Family...se jih še spomnite?

Nedavno brskanje za kvalitetno glasbo na Youtubu, me je privedlo do benda The Kelly Family.
Le od kje mi je to ime tako znano, kot da bi nekdaj že slišal nekaj o njih... Ni mi dalo miru, tako da sem poslušal par komadov in stvari so bile takoj jasne.
Sredi devetdesetih let, so namreč obvladovali evropsko glasbeno sceno in precej popularni so bili seveda tudi pri nas, kjer so nastopili tudi na stadionu za Bežigradom.
Se spomnim da so dekleta zbirala posterje, sličice in vse mogoče kar se je dalo dobit o njih z revije Bravo. Nam fantom so bili itak brez veze, kaj tam en kup folka poje, da se pol še večji kup folka pod njimi joče... ni se nam zdelo neki preveč zanimivo, pa še kot neki cigani so izgledali.
Družina Kelly kot se je bend imenoval po naše je deloval potem še nekaj let in nato poniknila...a njihova glasba je ostala. Zagrete najstnice so dobile druge idole, v katerih so videle svoje prince na belih konjih. Nekatere so odrasle, druge pač NE.... precej je pa takih ki se v bistvu sramuje da so nekoč poslušali The Kelly Family.
Jaz lahko rečem le to, da sem bil v časi Kelliyev še preveč zabit, da bi dojel, da je njihova glasba vseeno za nekaj stopnic na višjem nivoju kot je bila glasba takratnih njihovih konkurentov...backstreet boys, Caught In The Act...

Od preposlušanja njihovih hitov zadnje dni, mi je najljubši ta:




ponedeljek, 25. april 2011

cestna dirka UE Domžale, ali kako sem blagoslavljal pirhe (svoje)

V soboto 23.4 v času velikonočnih praznikov, sem se udeležil rekreativne cestne dirke v Domžalah. Namesto da bi šel doma na kakšen dolgočasen trening, sem raje prišel na to dirko, da malo raztegnem noge in navijem pulz.
Ker je dirka kratka, vozi se le dobro uro, je že od začetka precej živčnosti, na klance se ga kar konkretno pritisne, stalno je potrebno flikati lastike itd... precej podobno xc tekmi, ko si stalno na pragu.
Štartali smo ob 10h, in že do Doba, kjer je bil leteči štart, je bilo precej živčnosti in prerivanja. Hvalabogu so glavni živci popadali že na prve klančke, tako da smo ostali spredaj tisti, ki se kolikor toliko znamo peljati z ramo ob rami, brez vijuganja. Na štartu nisem bil zadovoljen z počutjem, saj so bile noge nekam težke in jaz brez volje, ampak se je počutje izboljšalo po prvem klančku, noge pa na drugem, ko sem ugotovil, da se v bistvu zelo dobro vrtijo...mogoče še celo preveč.
Na spust proti Rači sem prišel med prvimi, a sem v hitrem levem ovinku spredvidel, da zadnja guma ni za akcijo, tako da sem ta ovinek oddriftal in za las ušel padecu v sveže koprive, pri čemer me je prehitelo kar nekaj tekmovalcev. Na kratki ravnini, ki je sledila sem se jim približal, sledil je hitri desni ovinek iz katerega sem začel šprintati da priključim grupi, ko sem zaslišal le še POK...
Kar naenkrat nisem več poganjal,v trenutku sem bil že s svojimi PIRHI v balanci, desna noga je drsala po asfaltu... Sprva sem mislil, da se mi je le snela ali pa strgala veriga, da se mi je snel pedal.... Zapeljal sem na stran in videl kje je fora, da se ne morem več premikati, z desne noge pa mi je bingljala gonilka z zobniki. Tekmovalci, ki so švigali mimo so kar čudno gledali.
V tistem trenutku nisem vedel ali naj se smejem ali jočem, ker sem bil še vedno nabit z adrenalinom sem nekje v najbolj zapuščenem delu mojih možganov prišel na dan z idejo da hitro nekako popravim in grem naprej. Nato je adrenalin popustil in sem pristal na realnih tleh, da tega le ne bom kar tako popravil in da sledi pešačenje proti Domžalam in DNF na dirki, po tem spoznanju mi je šlo kar na smeh, kako bom obrazložil, zakaj odstop...."hmmm, ja... preveč moči - to bo to".
Obenem sem imel tudi veliko srečo, da nisem s seboj spravil v bližnji potok še koga od sotekmovalcev. Pri bilžnji hiši, sem si sposodil telefon, da sem lahko poklical kolega Kovača, kateri me je prišel iskat do Doba, tako da sem prepešačil le slabe 4km, kar ni ravno nabolj prijetno če si v šprintaricah. Hodil sem ob cesti, po travi, da nisem totalno uničil blokejev, sem pa obenem spet z nogami božal koprive...
Vmes so mimo prišli Energetiki z kombijem, kateri so mi ponudili prevoz, vendar sem ga zavrnil, saj sem imel svojo rešitev že na poti, vseeno hvala Energija teamu, kot tudi hvala prijaznim lokalcem ki so mi posodili telefon.


Doma sem naredil analizo, kaj se je zgodilo in sem prišel do zaključka:
...očitno sem pri zadnjem desnem ovinku, (na cesti je bilo nekaj peska - mogoče še kaj drugega) prerezal zadnjo gumo na treh delih v dolžini od 1cm do 3cm. Skozi največjo luknjo, na desnem robu, predvidevam da je udarila zračnica, katero je potem pri šprintanju razneslo, zato je tudi počilo. Ob tem, se je v trenutku zadnji obroč znižal (padel) za cc 2 cm, ker sem ravno v tistem trenutku pritiskal desno gonilko, je najbrž v najnižji legi vse skupaj "klecnilo" in je bilo dovolj sile da se je stvar zlomila. ?? ....mogoče....??

(čakam vaše komentarje da kaj modrega pribijete na to hipotezo) :))


še slikovna obrazložitev...


predvidevam da je tukaj ven pokukala zračnica in potem jo je razneslo, saj ej bila luknja velika 1x1cm. viden je le en od treh rezov-največji in najglobji. rez je gladek, kar potrjuje, da je bil uporabljen zelo oster predmet :)


zlomljena ERGOMO sredina, zdržala je neskončno Wattov. Zlomila pa se je na delu, kateri bi moral biti po kvaliteti uporabljenega jekla najtrdneši.


veriga na mojem Ficusu, se je tudi konkretno zamotala, a k sreči nisem utrgal še zadnjega menjalnika, le sprednji je postal malo debelejši.